za isolacinema.org pi??e Gabriela Babnik
Knjiga, ki je potovala z menoj v Izolo, nosi naslov Nevednost. Milan Kundera. Ker imam čas (samo zato, ker sem si ga vzela), ker zunaj de??uje, ker je v ??otoru ravno dovolj svetlobe, lahko v njej preberem: “Po gr??ko se vrnitvi reče mostos. Algos pomeni bolečino. Nostalgija je potemtakem bolečina …” beri naprej | read more
Spodaj si lahko preberete izbrane misli Abolfazla Jalilija, kot jih je povedal na pogovoru v Art kinu Odeon na tretjem festivalu Kino Otok:
My son is studying cinema in France. Last year, when I was working on my next film Hafez in the southern Iran, he came home for holidays. I was trying to obtain the permissions for shooting from the government and the work was being delayed for two weeks. So I suggested to my son to start working on his film for the time being, and when we get all the necessary permissions, we shall start mine. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Gabriela Babnik
Zjutraj, v preskakovanju lu??, na poti do Hrepenenja in Občutljivega zločina, pomislim na enega najosuplivej??ih filmskih prizorov, ki sem jih kdajkoli imela prilo??nost videti. Prizori??če: frizerski salon. Dva frizerja hkrati obdelujeta stranke. Ena (stranka) je temnej??e polti od ostalih in ravno slednja se prito??i čez neločevanje »črnih« od »belih«. Protest se ne konča s pretepom zunaj salona, temveč z zagovarjanjem na policijski postaji. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Gabriela Babnik
Morda nekoliko neugledno za začetek, pa vendarle: včeraj mi je poti iz strani??ča v kamp, v u??esih za??umela Alijeva glasba. Samo en komad, nič več, samo toliko, da sem se opomnila: danes je (sicer res nekoliko pav??alno rečeno) izolski dan Afrike. Zjutraj in v večerni projekciji se je namreč vrtel film burkinskega re??iserja Kollo Daniel Sanouja – Tasuma (le Feu). Film sem si ogledala zjutraj, da ne rečem v skoraj salonskem Art Kinu Odeon. Danielovega filma sem se sicer medlo spominjala iz Burkine. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Gabriela Babnik
Prispeti v Izolo pomeni toliko kot nasesti v divjem modrem onostranstvu. Dobesedno in citirano. Najprej zaradi toplega, gostega zraka ob obali, potem zaradi vode in ljudi ob vodi. Da ne bo pomote, ne gre za »astronavte s smislom za poetično«, temveč za ljubitelje filmov, ki so se začasno pretvorili v nomade, v raziskovalce filmskega onstranstva. Lahko na primer, da so ??e bili v pu??čavi, da so ??e na??li, kar so iskali, da se potapljajo na dah … Izola jim ka??e, da ne vedo ??e ničesar, da je njihova pu??čava samo ena od mnogih variacij pu??čave in da so bili pravzaprav kratke sape, ker Izola jemlje dih … beri naprej | read more
Right before the start of the third edition of Isola Cinema, we received a very special message from our friend from India. It came with a special gift:
Dear friends,
I have received your information on the coming festival. It is indeed great that we work on a goal that itself is a light to remove the darkness ofour sensibility.
Shaji N. Karun beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Denis Valič
Pričakovano in hkrati nepričakovano, za zadnjih nekaj sezon pa morda celo simptomatično, je v lanskem letu s svojima nekonvencionalnima dokumentarcema – Grizzly Man in The Wild Blue Yonder – ??e največ duha in izvirnosti v iskanju lepote in izraznosti filmske poetike pokazal veteran avtorskega filma, nekonvencionalni nem??ki cineast Werner Herzog. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Denis Valič
Po tem, ko je sredi osemdesetih onkraj zidu, ki je ločil Vzhod od Zahoda, naplavilo ??tevilne mojstrovine iz dr??av nekdanjega sovjetskega imperija, k čemur je pripomogla tedanja politična odjuga, pa smo bili z nastopom devetdesetih ponovno priča skoraj popolni ukinitvi dotoka informacij o filmski produkciji teh dr??av. beri naprej | read more
pi??e Noel Vera
I first encountered Lav Diaz’s rather unique sensibility in Joey Gosengfiao and Lily Monteverde’s Good Harvest Film Festival, in 1998. The film was Serafin Geronimo: Kriminal ng Baryo Concepcion, starring Raymond Bagatsing, a minor Filipino-Indian actor (his surname is derived from “Baghat-Singh") who plays Geronimo as a kind of Raskolnikov figure, haunted by guilt for his part in a kidnapping gone horribly wrong. It was not a perfect film, I thought – the pacing was sluggish, half the scenes were dramatically stillborn, and there was no production value to speak of (it was one of Good Harvest’s “pito-pito” (seven-seven) films, reportedly made for around 50 to 65 thousand US dollars, shot in seven days (actually around ten), and post-produced for another seven (actually ten to fourteen)) – but two things about it stood out: it had an unusually thoughtful tone, and it had a riveting lead actor. beri naprej | read more
V soboto, 22. 4.2006, leto dni po smrti ustanovitelja in prvega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana, je bilo v Kulturnem domu v Novi Gorici ustanovljeno Dru??tvo kinoteka, v raz??irjenem imenu Dru??tvo prijateljev kinoteke Silvana Furlana. Predsednik dru??tva je postal Franci Slak.
Namen dru??tva, ki zdru??uje različne posameznike in skupine, je po svojih najbolj??ih močeh skrbeti za visoke kriterije stroke pri obravnavi in ustreznem predstavljanju slovenske in svetovne filmske dedi??čine ter filmske kulture in umetnosti nasploh. beri naprej | read more
Spo??tovani!
V soboto, 22. aprila, bo minilo eno leto, od kar nas je zapustil na?? dragi prijatelj in sodelavec Silvan Furlan, ustanovitelj in prvi direktor Slovenske kinoteke. Spomnili se ga bomo na njemu najljub??i način, s filmsko projekcijo, ki bo 22. aprila ob 17.30 v kinu kulturnega doma v Novi Gorici. Naslov filma naj ostane skrivnost. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Jurij Meden
Med 25. in 30. aprilom se bo v avstrijskem proletarskem mestu Linz odvila tretja izdaja mednarodnega filmskega festivala Crossing Europe; kot je razvidno iz prozaičnega imena, posvečenega izključno evropskim kinematografijam. Vendar ime samo ??e ne opi??e tistega, kar festivalu znotraj ??iroko (in na prvi pogled konzervativno) zastavljenega koncepta podeljuje enkratno identiteto. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Ma??a Peče
»Preden je bil bog Bog in kamen kamen, so bili Baski Baski«, pravi star baskovski pregovor. In v San Sebastianu, tako imenovani utrdbi baskovskega nacionalizma, ta vsekakor velja, saj je tu občutiti čisto poseben, baskovski pogled na svet. Rdeče preproge so polne policistov, na ulicah se vsak dan protestira, pa zato dolge pe??čene pla??e niso nič manj obiskane, po cesti se sprehajajo bosonogi deskarji, bari so polni 24 ur na dan beri naprej | read more
pripravila Nika Bohinc
In je res pri??el, na?? Abbas Kiarostami. Tistega lepega četrtka, v gori??ko Hi??o filma. Eden največjih avtorjev na??ega časa. Poet, filozof, slikar, fotograf, vse to in ??e kaj. Najprej je bil zadr??an, ??ele ko je začel govoriti o svojih filmih in umetnosti, je zid nedostopnosti padel. Po novinarski konferenci se je pogovarjal z občinstvom, posedel med radovedne??i in občudovalci na dvori??ču ter zvečer na gradu prejel nagrado Amidei za svoj opus. beri naprej | read more
Deset dni 24. festivala Amidei je najmočneje zaznamoval prihod Abbasa Kiarostamija – velikana iranskega filma, pesnika, slikarja, fotografa, predvsem pa antropologa in humanista brez primere. V Gorici je ostal tri dni, prejel nagrado za avtorski opus, se srečal z novinarji in publiko, preostali čas pa se je skrival nekje po okoli??kih gričih. Z njim smo se v Hi??i filma srečali tudi Otočani; kaj smo dorekli, naj zaenkrat ostane skrivnost. ?e ste zamudili prilo??nost, da bi mojstru prisluhnili osebno, vam preostane ??e ena prilo??nost, nekaj njegovih besed si lahko preberete tukaj. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Neva Nahtigal
foto © Nejc Vavpetič
»V filmu najde?? vse, iz česar je ??ivljenje.«
»Resnično verjamem, da so tam, kjer so ??enske zatirane in nesrečne, tudi mo??ki nesrečni. Mo??ki so srečni s srečnimi ??enskami, z ??enskami, ki cvetijo…,« razmi??lja Yasmine Kassari, cvetoča scenaristka in re??iserka prve bere leto??nje Trgatve. Spra??evalca gleda naravnost v oči, polnokrvne misli pa ji v pogovorih tečejo gladko kot na platnu filmska govorica. beri naprej | read more
za Kino Otok pi??e Helmut Groschup
iz nem??čine prevedla Anja Naglič
Afri??ko filmsko ustvarjanje se pogosto enači kar z ustvarjanjem v Maliju, Senegalu in Burkini Faso, res pa je, da iz teh dr??av prihaja veliko sijajnih re??iserjev; omenimo jih le nekaj: Djibril Diop Mamb??ty iz Dakarja, Souleyman Ciss?? iz Bamaka in Idrissa Ou??draogo iz Ouagadougouja. Kinematografija teh de??el je usmerjena k tradicijam, ki so nastale skozi kolonialni razvoj. Po eni strani je kritična, po drugi pa konformistična. Konformizem ni prostovoljen, temveč je nujen zaradi ekonomskih pogojev. Kdor govori o filmu, mora govoriti o tr??nih in produkcijskih pogojih.
beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Vasja Bibič
foto © Crossing Europe
Ob razglasitvi glavne nagrade na drugem mednarodnem festivalu Crossing Europe Linzu ni manjkalo začudenih in osuplih pogledov ??tevilnih gostov in novinarjev, glede na ??tevilo obiskovalcev, ki je zapustilo dvorano ??e pred koncem (prvonagrajenega) filma, pa je odločitev ??irije verjetno podobno dvoumno odmevala tudi med publiko. Toda dejstvo, da je prejel nagrado vi??ini 10.000 Eurov film DEMI-TARIF, ni bila kak??na običajna ??irijska spletka pod vplivom ??efov festivala, producentov ali publike. beri naprej | read more
za isolacinema.org pi??e Sarah Lunaček
Od dne, ko so se gledalci prvič lahko čudili filmskim podobam v kino dvoranah, je moralo preteči osemin??estdeset let, da jim lahko dodamo letnico nastanka prvega afri??kega filma. Zanj velja Borom Sarret (1963) Ousmaneja Sembeneja, ki skozi dan voznika vprege prikazuje te??avno situacijo postkolonialnega malega človeka in krivičnosti moderne afri??ke dru??be.
za isolacinema.org pi??e Gabriele Babnik
19. Fespaco, Festival panafricain du cinema de Ouagadougou, Burkina Faso, 26. februar – 5. marec
Na Fespacoju se je videlo, da kitara izhaja iz Afrike. Da se starke ??e vedno lahko gibljejo v bokih in so pri tem angelsko lepe. Da je mo??no ??vicarsko harmoniko in rusko flavto kombinirati z namibijskim ritmom. Da ob zvokih, ki ob tem nastajajo, vstanejo celo hromi in si nadenejo plesne japanke. beri naprej | read more
Od??el je na?? ljubi prijatelj, podpornik in pobudnik ideje o Kino Otoku, Silvan Furlan.
22. aprila 2005 ob 16.45 je nehalo biti filmsko srce Silvana Furlana, osrednje osebnosti slovenskega filma v zadnjih tridesetih letih. Njegova ljubezen je zajemala vse razse??nosti filmske umetnosti in kulture, od ustvarjanja, refleksije, propedevtike in promocije do shranjevanja. Silvan Furlan je bil tudi osrednja osebnost snovanja kulturne politike na področju filma vse od osamosvojitve Slovenije do včeraj??nje prezgodnje smrti.
za isolacinema.org pi??e Igor Prassel
fotografije Jure Vi??intin
Leta 1969 se je skupina filmskih zanesenjakov s podporo francoskega kulturnega centra odločila v Ouagadougouju, glavnem mestu Burkine Faso (takrat ??e Gornja Volta), organizirati prvi afri??ki filmski festival Fespaco. beri naprej | read more
Za arhiv.isolacinema.org pi??e Nil Baskar
Babica Lidije Bobrove se premika po tenki ločnici med tragikomično, skorajda brechtovsko dru??beno alegorijo in trdim dru??benim realizmom: v novodobni Rusiji sta tradicionalne vrline ‘ruskega duha’ pohodila povzpetni??tvo in pohlep srednjega razreda. beri naprej | read more