za isolacinema.org pi??e Igor Prassel
fotografije Jure Vi??intin
Leta 1969 se je skupina filmskih zanesenjakov s podporo francoskega kulturnega centra odloÄila v Ouagadougouju, glavnem mestu Burkine Faso (takrat ??e Gornja Volta), organizirati prvi afri??ki filmski festival Fespaco.
Na prvo izvedbo festivala je bilo povabljenih petnajst re??iserjev (med njimi tudi ??e vedno aktivna pionirja afri??kega filma, Senegalec Ousmane Sembene in Moustapha Alassane iz Nigra, ter lansko leto preminuli legendarni francoski antropolog in re??iser Jean Rouch), v programu pa so predstavili pribli??no trideset filmov.
Leta 1972 izdani dr??avni dekret festival postavi v vlogo avtonomne institucije s ciljem promocije in razvojne podpore afri??ke kinematografije. Ä?eprav je Burkina Faso ena najbolj revnih afri??kih dr??av in njen predsednik eden najbolj korumpiranih afri??kih predsednikov, z leti Fespaco postane najbolj pomemben vseafri??ki kulturni dogodek.
Leto??nja izvedba je sovpadala s proslavo petdesetletnice kinematografije subsaharske Afrike. Leta 1955, ko se afri??ke dr??ave zaÄenjajo izvijati iz kolonialnega prime??a in ena za drugo postajajo neodvisne, tudi afri??ki filmski re??iserji zaÄnejo snemati afri??ke filme. »Ä?eprav je bila osnovna motivacija nastanka afri??ke kinematografije ustvariti lastno podobo o sebi, za afri??ko obÄinstvo, distribucijski monopoli ??e danes onemogoÄajo, da bi AfriÄani lahko mno??iÄno gledali svoje filme…«, je zapisala Sarah LunaÄek v uvodniku kataloga Kino Afrika, ki je iz??el leta 2000 pri Slovenski kinoteki ob prvi retrospektivi afri??kega filma pri nas. Tega dejstva se zaveda tudi doajen afri??kega filma Ousmane Sembene, ki je s svojim zadnjim filmom Moolaad??, za katerega je na lanskoletnem canneskem festivalu kot edini izbrani afri??ki film prejel veliko nagrado v sekciji Un Certain Regard (prikazan je bil tudi na zadnjem ljubljanskem filmskem festivalu), dramo o borbi afri??ke ??enske proti obrezovanju dekli??kih genitalij, spro??il akcijo vseafri??ke distribucije svojega filma, ki bo v ta namen preveden v veÄ afri??kih jezikov.
Devetnajsti Fespaco se je zaÄel tragiÄno. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je kakor vsako leto odvijala na nabito polnem mestnem stadionu, sta ??e pred nastopom slavnih burkinskih glasbenikov in ekstatiÄnim vzdu??jem, ki ga je izzval koncert malijskega zvezdnika Salifa K??ite, izgubila ??ivljenje dva gledalca. Organizatorji so na hitro opravili s komemorativno minuto ti??ine in ob pokih barvnega ognjemeta sveÄano odprli festival. Na sedmih lokacijah je bilo v osmih dneh prikazanih veÄ kot devetdeset filmov, med katerimi je dvajset celoveÄercev tekmovalo za glavno nagrado (posebnost Fespaca predstavlja skoraj trideset posebnih nagrad, ki jih podeljujejo razne nacionalne, evropske in mednarodne institucije).
NajveÄ filmov je pri??lo iz Ju??noafri??ke republike, od koder prihaja tudi zmagovalec leto??njega festivala Zola Maseko s filmom Drum. Zgodba o politiÄni borbi raziskovalnega novinarja je postavljena v Sophiatown, predmestje Johannesburga petdesetih let prej??njega stoletja, kjer so umetniki - predvsem jazz glasbeniki - obeh ras skupaj ustvarjali in ??iveli ne glede na fa??izem, ki jih je obdajal. Ju??noafri??ka kinematografija v zadnjem letu pobira velike festivalske nagrade (U-Carmen ekhayelitsha Marka Domforda-Maya, ki je bil na Fespacu prikazan izven tekmovalnega programa, je v Berlinu prejel Zlatega medveda), kar je plod naÄrtne razvojne politike in profesionalnega vodenja njihovega filmskega sklada (National Film & Video Foundation). Druga glavna nagrada je pripadla filmu La Chambre noire maro??kega avtorja Hassana Benjellouna. Film posnet po istoimenski avtobiografski literarni predlogi Jaoudada Mdidecha, prina??a srhljivo zgodbo o politiÄnih zapornikih v Maroku sedemdesetih let. SvinÄena leta politiÄne represije kraljeve tajne policije nad marksistiÄno navdahnjenimi ??tudenti in intelektualci so v filmu prikazana brez olep??av. Javne debate o tajnih ugrabitvah, umorih, psiholo??kem in fiziÄnem muÄenju v zaporih, gladovnih stavkah in montiranih sodnih procesih so ta hip v Maroku na dnevnem redu in zato je Benjellounov film ??e kako aktualen.
Kinematografije dr??av na severu afri??kega kontinenta (Magreb) ima po kvantiteti in kvaliteti produkcije posebno mesto. Skoraj vsi filmi iz tega podroÄja nastajajo v sodelovanju z evropskimi (francoskimi) producenti, veÄina magreb??kih re??iserjev pa ??ivi in dela v Evropi. Prvenec maro??kega avtorja Isma??la Ferroukhija Le Grand voyage je na Fespacu ostal brez nagrade ali omembe, zato pa je bil nagrajen na festivalih v Namurju in Benetkah. Gre za sodoben film, ki v prvem planu prikazuje medgeneracijske razlike prve in druge generacije maro??kih priseljencev muslimanske vere v Evropo. RdeÄa nit zgodbe je romanje oÄeta in sina z avtomobilom iz Francije v Meko (re??iserju je uspelo kot prvemu dobiti dovoljenje za snemanje muslimanskega Hadja za potrebe celoveÄernega filma!) in njuno postopno zbli??evanje (najveÄji problem predstavlja oÄetova zahteva po spo??tovanju muslimanskega naÄina ??ivljenja, kar pa sin brezkompromisno zavraÄa, toda preko nenehnih dramatiÄnih zapletov se na koncu poti zbli??ata v obojestranskem obÄutku tolerance). Veliko potovanje si boste lahko ogledali na festivalu v Motovunu, najverjetneje pa tudi na Liffu.
V Izolo letos prihajata dva avtorja, ki sta bila tudi nagrajenca Fespaca (bolj podroben fokus na afri??ki film se pripravlja za naslednje leto). Oba prihajata iz Burkine Faso. Fanta Regina Nacro, prva burkinabska filmska re??iserka, je pred do zadnjega kotiÄka napolnjeno dvorano kina Neerwaya, predstavila svoj zadnji celoveÄerec La Nuit de la Verit?? (nagrada za najbolj??i scenarij), protivojno dramo s primesmi Ärnega humorja. Film je posveÄen spominu na njenega strica, ki je bil leta 1983 zaradi suma dr??avnega udara muÄen in usmrÄen. Rasman?? Ganemtor?? je s svojim prvim na 35mm trak posnetim kratkometra??cem Safi, la petite mère (nagrada bronasti ??rebiÄek Yennenge), moderno zgodbo o tradicionalni burkinski vra??evernosti in obenem afri??ki solidarnosti, orosil marsikatero oko.
Preberite si ??e:
Glasba velikih zgodb, pi??e Gabriele Babnik
Subsaharska kinematografija, pi??e Sarah LunaÄek