Od??el je na?? ljubi prijatelj, podpornik in pobudnik ideje o Kino Otoku, Silvan Furlan.
Silvan Furlan – ??ivljenjska pot
22. aprila 2005 ob 16.45 je nehalo biti filmsko srce Silvana Furlana, osrednje osebnosti slovenskega filma v zadnjih tridesetih letih. Njegova ljubezen je zajemala vse razse??nosti filmske umetnosti in kulture, od ustvarjanja, refleksije, propedevtike in promocije do shranjevanja. Silvan Furlan je bil tudi osrednja osebnost snovanja kulturne politike na podroÄju filma vse od osamosvojitve Slovenije do vÄeraj??nje prezgodnje smrti.
Dolgoletni direktor Slovenske kinoteke, publicist, avtor ??tevilnih filmskih ??tudij in knji??nih objav ima velike zasluge za obujanje in ohranjanje filmskega zgodovinskega spomina. VeÄ kot tri desetletja se je aktivno ukvarjal s svetovno in domaÄo kinematografijo.
Silvan Furlan se je rodil 4. septembra leta 1953 v Postojni. Osnovno ??olo je obiskoval na Brjah in v Solkanu, gimnazijo pa v Novi Gorici. Univerzitetni ??tudij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz primerjalne knji??evnosti in literarne teorije ter umetnostne zgodovine, specializacijo iz filmske teorije in zgodovine pa je opravil pri Katoli??ki univerzi v Milanu (Università Cattolica del Sacro Cuore).
??e v zgodnjih osemdesetih letih (1982–1990) je postal glavni urednik revije za film in televizijo Ekran, ki je s ??tevilnimi akcijami in dejavnostmi spodbujala razmi??ljanje o vlogi filma v sodobni umetnosti. Pri Slovenskem gledali??kem in filmskem muzeju je ustanovil zbirko Slovenski film, v kateri so bila objavljena nekatera temeljna dela o domaÄem filmu. Domislil in vodil je Jesensko filmsko ??olo, mednarodni kolokvij za teorijo in zgodovino filma. Bil je tudi soustanovitelj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala.
Za Slovenijo oziroma Ljubljano je bilo leto 1996 ??e posebej pomembno. Dobili smo svojo Kinoteko, ki je postala najmlaj??a tovrstna institucija na svetu. Njen direktor, Silvan Furlan, je moral zaÄeti tako rekoÄ iz niÄ, saj so vsi filmi, ki smo jih nekoÄ gledali v Ljubljani, ostali v nekdaj “matiÄnem” Beogradu. Z razliÄnimi akcijami in pridobivanjem tudi zunajproraÄunskih sredstev je zaÄel ustvarjati nov kinoteÄni filmski arhiv. Skrbel je za popularizacijo delovanja Kinoteke, ustanovil Äasopis KinoteÄnik, prizadeval si je za ureditev statusnih in prostorskih vpra??anj matiÄne hi??e ter organiziral ??tevilne retrospektive, tematske sklope in druge projekcije, ki so vraÄale gledalce v ta posveÄeni prostor filma. Slovensko kinoteko je vÄlanil v FIAF (mednarodno zdru??enje kinotek in filmskih arhivov) ter slovenski film uvrstil na ??tevilna mednarodna sreÄanja (retrospektive v Gradcu, Montpellieru, Parizu …).
Na ustvarjalnem podroÄju, ki ga je spriÄo vsestranskega udejstvovanja v filmski kulturi vselej prelagal na jutri, se je uspel uveljaviti kot scenarist, dramaturg in sodelavec pri scenarijih ??tevilnih slovenskih filmov: dokumentarni film o Avgustu Ä?ernigoju (Franci Slak), filmski portret Bo??tjana Hladnika Enfant terrible (Damjan Kozole), Babica gre na jug (Vinci Vogue An??lovar), Rojstvo naroda (Franci Slak), Ko zaprem oÄi (Franci Slak), Neme podobe slovenskega filma (Damjan Kozole), Ekspres, ekspres (Igor ? terk), Stereotip (Damjan Kozole) … Leta 1998 je posnel svoj prvenec Deklica s frnikulami, igrano-dokumentarni film o Iti Rini, ki bo, ??al, ostal tudi njegov edini.
V razliÄnih fazah nastajanja filmov je pomagal domala vsem ustvarjalcem srednje in mlaj??e generacije, ki so v njem na??li zaupnega sogovornika in po??rtvovalnega sodelavca oziroma prijatelja.
Prav Silvanu Furlanu gredo temeljne zasluge za vzpostavitev art kino mre??e v Sloveniji, predvsem pa za rojstvo prvega umetni??kega kinematografa in filmskega sredi??Äa: Kinodvora.
Muzej slovenskih filmskih igralcev v DivaÄi, v rojstni hi??i Ite Rine, ki ga je idejno vodil ??e nekaj let, naj bi postal pomemben stiÄni center in arhiv zgodovinskega spomina.
To so le nekateri “postanki” v bogati filmski biografiji Silvana Furlana. VÄeraj je pri??lo do te??ko razumljivega konca. Sredi koraka so ustavljeni ??tevilni smeli naÄrti neutrudnega borca za domovinsko pravico filma na Slovenskem, med katerimi so na prvem mestu prizadevanja za vkljuÄitev filmske umetnosti v vse stopnje slovenskega izobra??evalnega sistema.
Za svoje delo je Silvan Furlan prejel ??tevilna priznanja: leta 1981 zlato ptico za publicistiÄno in muzealsko dejavnost na podroÄju filma, 1989 ??upanÄiÄevo nagrado za uredni??ko in soavtorsko delo pri zborniku V kraljestvu filma, 1995 zlato ptico za filmsko podroÄje, ki jo je prejela ekipa Slovenske kinoteke v ustanavljanju, ter nekaj Badjurovih priznanj Dru??tva slovenskih filmskih ustvarjalcev za publicistiÄno in uredni??ko delo. Silvan Furlan je tudi dobitnik nagrade glavnega mesta Ljubljana za leto 2005, ki pa mu bo, ??al, podeljena posthumno.
Na zaÄetku junija bomo praznovali stoletnico slovenskega filma, v Ljubljani pa bomo soÄasno gostili tudi kongres organizacije FIAF; za oboje je gre zasluga Silvanu Furlanu. Kljub temu da je pripravam na kongres posvetil ogromno svojega Äasa, tega svojevrstnega kronanja svojega mednarodnega filmskega delovanja ne bo mogel do??iveti. Slavnostna akademija ob stoletnici slovenskega filma in kongres zdru??enja FIAF bosta namesto Silvanovega slavja potekala v globokem spominu nanj.
Nadaljevati Silvanovo delo je praktiÄno nemogoÄa naloga in obenem moralna zaveza vseh tistih, ki so z njim ustvarjali svetla poglavja slovenskega filma. Z njegovim nenadnim odhodom bo vsekakor zazijala velika vrzel na vseh podroÄjih slovenskega filma, v domala vsakem slovenskem filmskem srcu pa te dni odmevajo nerazumljive besede: na??ega Silvana ni veÄ.
Ljubljana, 23. april 2005