za isolacinema.org pi??e Vasja BibiÄ
foto © Crossing Europe
Lin??ki Crossing Europe, ki je konec aprila do??ivel svojo drugo izvedbo, je “geografsko” kri??i??Äe evropske filmske produkcije, tiste iz uradne (EU) in povsem enakovredno tudi neuradne Evrope ( Balkan, Kazahstan, Romunija, Rusija…). Njegov glavni cilj je odkrivanje na drugih festivalih spregledanih mladih re??iserjev in zgodb, v katerih nastopajo mladi kot “nevidni nasprotniki kapitala”.
Ob tem je pomembno, da je tako v tekmovalnem kot v ??tevilnih drugih programih prevladovala filmska inovacija, torej filmi, ki prehajajo in ??irijo meje filmskega izraza.
Zato ni presenetilo, da veÄina prikazanih filmov niso mainstreamovske apologije “globalne multikurnosti”: prevladovale so bolj radikalne, kritiÄne in hkrati intimne podobe razliÄnih pokrajin in stopenj divjine dana??nje stopnje razvoja kapitalistiÄne dru??be.
Za zelo skrben izbor inovativnih filmov je poskrbela Christine Dollhoffer, pri pogumni programski podobi je bilo moÄ izslediti tudi nevidno roko koordinatorja festivala Jureta Medena, za 10.000 gledalcev (22% veÄ kot lani) in zelo spro??Äeno vzdu??je pa je s svojimi ??tirimi art dvoranami, (ki jih letno v mestu s 190.000 prebivalci obi??Äe 120.000 (!) ljubiteljev filma) poskrbel festivalski direktor Wolfgang Steininger.
Razposajenost lini??kega festivala najbolje ponazarja prvonagrajeni film ZA POL CENE (DEMI-TARIFF) 22 letne francoske re??iserke, Isild Le Besco. (VeÄ o filmu v recenziji). V sekciji “Working Worlds” (kako ufilmati kapital) je vsekakor izstopal eksperimentalni dokumentarec ALI JE WOLF VON AMERONGEN NAMERNO POVZROÄ?IL STEÄ?AJ (HAT WOLF VON AMERONGEN KONKURSDELIKTE BEGANGEN) Gerharda Benna Friedla. Film, posnet po njegovi knjigi, razkrije nepredstavljivo verigo poslovnih in politiÄnih ??kandalov iz nem??ke zgodovine zadnjih sto let.
Ä?e je Friedl pokazal, kako se v “objektivnem posnetku” dejanskosti pravzaprav manifestirajo razliÄne kapitalske vijuge, pa nas je Didier Nion s SEDEMNAJST LET (DIX-SEPT ANS) spomnil na etiÄno moÄ dokumentarnega filma. Tri leta je s kamero spremljal “resniÄno ??ivljenje” Jean-Benoita, toda ne pasivno, temveÄ je s samim filmom (re??iser je z glavnim protagonistom v offu nenehnem v kritiÄnem dialogu ) sooblikoval nove eksistenÄne kvalitete sedemnajstletnika. Med eksperimentalne dokumentarce kot eno izmed ??tevilnih rdeÄi niti festivala lahko uvrstimo tudi precej filmov iz (prve skupne) retrospektive para Maja Weiss & Petra Braatz, ki bi jo bilo nujno videti tudi v Sloveniji.
Posebne omembe med dokumentarci sta vredna ??e Äe??ka noÄna a zabavna mora na temo potro??ni??tva Ä?E? KE SANJE(Ä?ESKY SEN) in 7.Ä?LEN-NA? A PRAVICA (ARTIKEL 7-UNSER RECHT), film o demonstracijah slovenske manj??ine v sedemdesetih letih (v primerjavi z dana??njo, Haiderjevo situacijo v filmu).
Bolj zabavno toda niÄ manj neznosno ni stanje stvari dana??njega kapitalizma prikazal Robert Thalheim v nem??ki komediji NETTO, (o tem, kdo je v resnici ogoro??en in oropan varnosti po 11.septemberu), iz uradne Evrope pa omenimo ??e angle??ki KUGA (THE PLAGUE) Grega Halla. Film radikalno a precizno (stal je 5.000 funtov)predstavlja popoln kaos suburbane mladine, Mike Leigh pa ga je oznaÄil kot “resen, sme??en, realen, nadrealen in popolnoma anarhistiÄen”.
Neuradna Evropa se je paradoksno dr??ala bolj ??anrskih prijemov. Trojica mladih re??iserjev iz biv??e Jugoslavije vsak na svoj naÄin prekinjajo s tezno obsedenostjo tamkaj??nje filmske produkcije z vojnami na Balkanu. Vsi trije se dogajajo po vojni, le-ta pa je kot travmatiÄni spomin sredi novih okoli??Äin jedro zgodbe. Bosanska komiÄna in komorna miniatura PRI STRICU IDRIZU (KOD AMID??E IDRIZA Pjera ??alice (glej leto??nji KINO OTOK) je nedvomno najbolj emocionalen (in najbolj??i), srbski POVRATNIK Jovana ArseniÄ?a sledeÄ pravilom Dogme najbolj psihotravmatiÄen, hrva??ka komedija OPROSTI ZA KUNG FU Ognjena SviliÄiÄ?a pa je do “posledic vojne” ??e najbolj distanciran, saj tudi po njej v hvra??ki Liki ??e veljajo zakoni iz petnajstega stoletja:Äe je hÄi noseÄa, mo??a pa ni, ji ??enina doloÄijo star??i.
Naj tole poroÄilce zakljuÄimo s skrajnim Vzhodom, kjer ??ivljenje ni vredno le “pol cene” temveÄ niÄ:aziatsko poÄasnim kazahstanskim boksarskim westernom SHIZA Guka Omareve in fresko Putinove Rusije 4 Ilye Khrzhanovksega, enemu redkih, ki je izpriÄeval vi??ji produkcijski proraÄun (a bil hkrati doma cenzuriran) in ki bi ga lahko oznaÄili za agrarni futuristiÄni triler (z nepozabno sekvenco ??urke pijanih Babic).