Filip Remunda in V?t Klus??k sta re??iserja filma Ä?e??ke sanje, ki v okviru distribucije Otok prihaja v slovenske kinematografe. Pogovor z avtorjema Äe??ke dokumentarne hiperkomedije je nastal na filmskem festivalu v Karlovyh Varyh. Z njima se je pogovarjal Colin O`Connor.
Kaj vaju je navdihnilo k ustvarjanju filma? Sta hotela prikazati le moÄ ogla??evanja ali sta posku??ala doseÄi kaj veÄ?
Na nek naÄin naju je navdihnil happening gledali??ke osebnosti Petra Lorenca, ki je leta 1997 distribuiral nekaj sto reklamnih plakatov za izmi??ljeno veleblagovnico GIGADIGA. Otvoritvena slovesnost se je odvila na praznem travniku, kjer je Petr postavil napis »Bolj??e si je privo??Äiti sprehod v gozdu.« GIGADIGA se je odprla v Äasu, ko so hipermarketi postali del na??ih ??ivljenj. V Äasu piÄlih petih let so jih tuji investitorji zgradili 126. Na Nizozemskem, v dr??avi, veliki kakor Ä?e??ka republika, so za to porabili Äetrt stoletja. Ä?ehi so v hipermarketih zaÄeli nakupovati v veÄjem obsegu kakor ljudje v drugih postsocialistiÄnih dr??avah in nova izdaja Äe??kega slovarja neologizmov vsebuje besede, kakor je hypermarketom??nie – patolo??ka odvisnost od nakupovanja v hipermarketih, Äa??Äenje hipermarketov. Petrov happening naju je oÄaral, ker si problema ni prizadeval doumeti intelektualno, temveÄ poetiÄno. OdloÄila sva se subverzivno penetrirati v svet, v katerega navaden Älovek ponavadi nima prilo??nosti vstopiti, na igri??Äe CEO-jev mednarodnih korporacij, tr??nih svetovalcev, kreativnih svetovalcev, tudi politikov – torej skupine ljudi, ki ima pomemben vpliv na okolje, v katerem ??ivimo. Gledalcu sva hotela pokazati zaodrje, kjer ustvarjajo vse te reklamne podobe in slogane, polne sreÄe in veselja. NaroÄila sva ogla??evalsko akcijo za promocijo niÄesar, neÄesa, kar v realnosti ne obstaja, Äe hoÄete, in zanimalo naju je, kako se bo ogla??evalski poklic lotil tovrstnega izziva.
Kako vama je uspelo vse skupaj ohraniti v tajnosti?
Film je imel veÄ nommes de guerre – na primer »Hipermarket s Älove??kim obrazom« – in tako se nekateri niti niso zavedali dejstva, da delajo na zlove??Äem projektu Ä?e??ke sanje. Ogla??evalsko akcijo smo zgradili na principu tako imenovanega teaserja – z drugimi besedami, suspenza in skrivnosti. Na??e reklame so govorile: Ne pojdi tja; Ne zapravljajte denarja; Ne stojte v vrsti – Otvoritev 31. maja ob 10h! – Kje, boste zvedeli kmalu! Naslov prizori??Äa smo razkrili le nekaj dni pred odprtjem. Sodelovati sva morala z ugledno agencijo za stike z javnostjo, ki je razvila »obrambno strategijo«, Äe bi se kaj hudega pripetilo. Ko sta dva Äe??ka dnevnika pisala, da so Ä?e??ke sanje prevara, da so last Ä?e??ke televizije in da je reklamna akcija stala stotine in tisoÄe kron, je na??a agencija za stike z javnostjo izdala izjavo in medije prisilila, da so jo objavili. Trdili smo, na primer, da akcija ni stala stotine in tisoÄe, temveÄ milijone in da nismo last Ä?e??ke TV. Iz prve roke smo uvideli, da »obrambna strategija« deluje.
Vam ni pretilo, da bi postalo »nevarno«, ko bi mno??ica pri??la na otvoritev hipermarketa in ugotovila, da gre za potegav??Äino?
Da, nevarnost je obstajala in pravzaprav so nas nekaj dni pred odprtjem na??ega hipermarketa voja??ki strokovnjaki za obna??anje mno??ic svarili. Ocenili so, da bo mno??ica za??gala prizori??Äe, da bo razdejala oder, da bo metala kamenje in pojasnili so nam, da v vsaki mno??ici tisoÄih ljudi najdemo tri hiperaktivne posameznike in vsak izmed njih nemudoma privabi deset drugih latentnih napadalnih ljudi. Najeti varnostniki so nas uro pred rezanjem traku neprenehoma svarili, da se bo, ko bo priletel prvi kamen, spro??il plaz. Rekli so, da se pred nevihto kamenja ni mogoÄe braniti. A ni se pripetilo niÄ takega. K nam so celo pristopili ljudje, ki so se nam zahvaljevali, saj ??e dolgo niso pre??iveli sobote na travniku in ne med policami veleblagovnice.
Ali vajin film govori o postkomunistiÄni Äe??ki dru??bi ali spregovori bolj univerzalno?
Rodila sva se v dr??avi, ki je bila oÄi??Äena reklam in napolnjena s komunistiÄno propagando. A potem se je vse obrnilo. Morda avtor rdeÄega slogana osemdesetih »Sovetsk?? svaz, m?rov?? hr??z (Sovjetska zveza, jez miru)« danes ustvarja slogane za papirnate brisaÄe in Äistila. Najin film ne predstavi preproste teze o moÄi ogla??evanja, temveÄ pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki sodelujejo z ogla??evalskim Molohom, ki so plaÄani za to, da manipulirajo z javnimi nazori, na??imi nazori, o tistih, ki brskajo po na??ih glavah, zato, da bi njihovi slogani prodrli ??e bolj globoko. Dr??a »manipulantov« je v filmu sooÄena z nazori »manipuliranih«. Obe strani sta osvetljeni preko na videz absurdnih okoli??Äin, v katerih sta prisiljeni definirati svoj odnos do neÄesa, ki v realnosti niti ne obstaja.