Pogovor z re??iserjema filma ?e??ke sanje

walden, 28/03/2006 v kategoriji novice, pogovori

Filip Remunda in V?t Klus??k sta re??iserja filma ?e??ke sanje, ki v okviru distribucije Otok prihaja v slovenske kinematografe. Pogovor z avtorjema če??ke dokumentarne hiperkomedije je nastal na filmskem festivalu v Karlovyh Varyh. Z njima se je pogovarjal Colin O`Connor.

Kaj vaju je navdihnilo k ustvarjanju filma? Sta hotela prikazati le moč ogla??evanja ali sta posku??ala doseči kaj več?
Na nek način naju je navdihnil happening gledali??ke osebnosti Petra Lorenca, ki je leta 1997 distribuiral nekaj sto reklamnih plakatov za izmi??ljeno veleblagovnico GIGADIGA. Otvoritvena slovesnost se je odvila na praznem travniku, kjer je Petr postavil napis »Bolj??e si je privo??čiti sprehod v gozdu.« GIGADIGA se je odprla v času, ko so hipermarketi postali del na??ih ??ivljenj. V času pičlih petih let so jih tuji investitorji zgradili 126. Na Nizozemskem, v dr??avi, veliki kakor ?e??ka republika, so za to porabili četrt stoletja. ?ehi so v hipermarketih začeli nakupovati v večjem obsegu kakor ljudje v drugih postsocialističnih dr??avah in nova izdaja če??kega slovarja neologizmov vsebuje besede, kakor je hypermarketom??nie – patolo??ka odvisnost od nakupovanja v hipermarketih, ča??čenje hipermarketov. Petrov happening naju je očaral, ker si problema ni prizadeval doumeti intelektualno, temveč poetično. Odločila sva se subverzivno penetrirati v svet, v katerega navaden človek ponavadi nima prilo??nosti vstopiti, na igri??če CEO-jev mednarodnih korporacij, tr??nih svetovalcev, kreativnih svetovalcev, tudi politikov – torej skupine ljudi, ki ima pomemben vpliv na okolje, v katerem ??ivimo. Gledalcu sva hotela pokazati zaodrje, kjer ustvarjajo vse te reklamne podobe in slogane, polne sreče in veselja. Naročila sva ogla??evalsko akcijo za promocijo ničesar, nečesa, kar v realnosti ne obstaja, če hočete, in zanimalo naju je, kako se bo ogla??evalski poklic lotil tovrstnega izziva.

Kako vama je uspelo vse skupaj ohraniti v tajnosti?
Film je imel več nommes de guerre – na primer »Hipermarket s člove??kim obrazom« – in tako se nekateri niti niso zavedali dejstva, da delajo na zlove??čem projektu ?e??ke sanje. Ogla??evalsko akcijo smo zgradili na principu tako imenovanega teaserja – z drugimi besedami, suspenza in skrivnosti. Na??e reklame so govorile: Ne pojdi tja; Ne zapravljajte denarja; Ne stojte v vrsti – Otvoritev 31. maja ob 10h! – Kje, boste zvedeli kmalu! Naslov prizori??ča smo razkrili le nekaj dni pred odprtjem. Sodelovati sva morala z ugledno agencijo za stike z javnostjo, ki je razvila »obrambno strategijo«, če bi se kaj hudega pripetilo. Ko sta dva če??ka dnevnika pisala, da so ?e??ke sanje prevara, da so last ?e??ke televizije in da je reklamna akcija stala stotine in tisoče kron, je na??a agencija za stike z javnostjo izdala izjavo in medije prisilila, da so jo objavili. Trdili smo, na primer, da akcija ni stala stotine in tisoče, temveč milijone in da nismo last ?e??ke TV. Iz prve roke smo uvideli, da »obrambna strategija« deluje.

Vam ni pretilo, da bi postalo »nevarno«, ko bi mno??ica pri??la na otvoritev hipermarketa in ugotovila, da gre za potegav??čino?

Da, nevarnost je obstajala in pravzaprav so nas nekaj dni pred odprtjem na??ega hipermarketa voja??ki strokovnjaki za obna??anje mno??ic svarili. Ocenili so, da bo mno??ica za??gala prizori??če, da bo razdejala oder, da bo metala kamenje in pojasnili so nam, da v vsaki mno??ici tisočih ljudi najdemo tri hiperaktivne posameznike in vsak izmed njih nemudoma privabi deset drugih latentnih napadalnih ljudi. Najeti varnostniki so nas uro pred rezanjem traku neprenehoma svarili, da se bo, ko bo priletel prvi kamen, spro??il plaz. Rekli so, da se pred nevihto kamenja ni mogoče braniti. A ni se pripetilo nič takega. K nam so celo pristopili ljudje, ki so se nam zahvaljevali, saj ??e dolgo niso pre??iveli sobote na travniku in ne med policami veleblagovnice.

Ali vajin film govori o postkomunistični če??ki dru??bi ali spregovori bolj univerzalno?
Rodila sva se v dr??avi, ki je bila oči??čena reklam in napolnjena s komunistično propagando. A potem se je vse obrnilo. Morda avtor rdečega slogana osemdesetih »Sovetsk?? svaz, m?rov?? hr??z (Sovjetska zveza, jez miru)« danes ustvarja slogane za papirnate brisače in čistila. Najin film ne predstavi preproste teze o moči ogla??evanja, temveč pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki sodelujejo z ogla??evalskim Molohom, ki so plačani za to, da manipulirajo z javnimi nazori, na??imi nazori, o tistih, ki brskajo po na??ih glavah, zato, da bi njihovi slogani prodrli ??e bolj globoko. Dr??a »manipulantov« je v filmu soočena z nazori »manipuliranih«. Obe strani sta osvetljeni preko na videz absurdnih okoli??čin, v katerih sta prisiljeni definirati svoj odnos do nečesa, ki v realnosti niti ne obstaja.