za isolacinema.org pi??e Oana Stupariu
foto © Jo??e Rehberger Ogrin
Va??i filmi predstavljajo nekak??en rentgenski pogled na regijo, iz katere prihajate. Kako se od prikazanih problemov odtrgate in nanje pogledate od daleÄ?
Zame kot filmarja je poglavitna motivacija interes za mikrokirurgijo Älove??ke du??e. Ta je tarÄa mojega pogleda. Bolj kot dejanja me zanimajo ljudje in prepriÄan sem, da je vsako dejanje zgolj posledica odnosov med ljudmi. Pripovedujem paÄ zgodbe o ljudeh, ki ??ivijo v moji de??eli. Ä?e bi hotel posneti film v drugem okolju, bi to storil le, Äe bi me na nanj vezala kak??na posebna ideja ali odnos.
Skozi va??e filme se pretaka in je oÄitna enotna vizija. Kako jo dosegate?
Pri vseh svojih filmih delam z istim direktorjem fotografije. Zadnji film je bil problematiÄen, ker smo delali na zelo majhnem prizori??Äu. Pravzaprav se celotna zgodba odvija v dveh ali treh sobah. Ker smo bili s prostorom tako na tesnem, sem kamero lahko premikal samo toliko, da sem ustvaril obÄutek prostora oziroma vzdu??ja v tem resniÄno majhnem prostoru. Snemali smo v glavnem notri in notranje gibalo filma so notranji vzgibi filmskih likov. S premiki kamere sem ??elel le podÄrtati njihova stanja, pritegniti gledalca in ga prisiliti k uvidu, kaj se pred njim zares dogaja. PrviÄ sem tak tip premikov kamere opazil v filmu Seks, la??i in videotrakovi, ki je na nek naÄin podoben mojemu filmu. Tudi tam je ??lo za neke vrste mikrokirurgijo srca in du?? pe??Äice ljudi in odnosov med njimi. Postalo mi je jasno, zakaj je film napravljen na tak naÄin. Odgovorov nikoli ne i??Äemo v tehniÄnih re??itvah vizualnih problemov, temveÄ v delu z igralci. Ä?e se z njimi nekaj dogaja, organsko paÄ spremlja?? njihova dejanja, in kadar sedijo, lahko zaÄuti?? energije, ki se pretakajo med njimi. Sledenje tem energijam, to je moj naÄin premikanja kamere.
Nekatere izmed igralcev v filmu Pri stricu Idrizu smo lahko videli ??e v va??em celoveÄernem prvencu Gori.
Res je. Ne uporabljam nobenih agentov ali posrednikov, saj osebno poznam vse bosanske igralce in mislim, da so zelo dobri, jih pa ni veliko. Druga stvar je ta, da rad delam z ljudmi, ki jim zaupam in s katerimi sem imel dobre izku??nje v preteklosti. Naj poenostavim: rad delam s prijatelji. Vloge jim seveda dajem zgolj na podlagi likov, ki naj bi jih igrali.In ko med snemanjem spoznam veliko novih ljudi, vedno upam, da bodo z menoj delali tudi pri naslednjem projektu. Mislim, da je pomembno, da ima re??iser ‘svojo’ ekipo. ? e bolj pomembno je to, da delam z istim producentom in produkcijsko hi??o, ki za re??iserja predstavlja pravi dom.
Se vam zdi, da vpletenost re??iserja v proces nastajanja scenarija lahko kasneje pomaga pri bolj??i presoji med snemanjem?
Seveda. Tokrat nisem napisal svojega scenarija. Vendar vsak re??iser v sodelovanju s scenaristom sam oblikuje konÄno verzijo scenarija. Med snemanjem se nato scenarij napi??e nanovo in nato ??e enkrat med montiranjem. Re??iser je tako – k sreÄi ali na ??alost – tisti, ki je v konÄni fazi v vsakem primeru najbolj odgovoren za scenarij.