Misli imajo krila, nihÄe jim ne more prepreÄiti, da letijo.

walden, 25/05/2005 v kategoriji novice

za Kino Otok pi??e ??arko Broz

Te??ko je bilo najti otvoritveni film, ki bi se lahko kosal in upraviÄil visoka priÄakovanja, zrasla na ble??ÄeÄih spominih na lanskoletni otvoritveni film, oÄarljiv in Äaroben vrhunec Bollywooda Umrao Jaan v re??iji rad??e Muzaffarja Alija, Äigar niÄ manj Äarobna prezenca krasi plakate leto??nje festivalske izdaje. Naslajanju nad stasom nesmrtne Rekhe in zlatim glasom legendarne Ashe Bosle ob rob, nas je Umrao Jaan nauÄil predvsem eno: da baroÄna forma spektakla lahko vseeno posreduje jedko politiÄno sporoÄilo (v tem primeru preseganje zatohle, binarne predstave »matere« Indije kot »emblema rev??Äine« in/ali »spiritualnega razko??ja« ter kritika rigidne dru??be, v kateri ni prostora za zaljubljeno ??ensko), oziroma da bo politiÄno sporoÄilo nemara najuÄinkovitej??e, ko bo prekrito s tanko plastjo dostopne, v??eÄne forme spektakla.

Natanko to je tudi prepriÄanje, ki poganja in se razra??Äa v leto??njem otvoritvenem filmu, nadvse posreÄenem izboru ??e enega barvitega, eksplozivnega zgodovinskega spektakla Usoda (Al Massir, 1997). Usoda – petintrideseti film Youssefa Chahina, staroste egiptovskega filma, ki danes ??teje ??e 79 let in ??e vedno neumorno ustvarja (slovenska publika se ga lahko spomni po kontroverznem prispevku v omnibus 11. september, v katerem je sopostavil smrt palestinskega mladeniÄa-samomorilskega bomba??a in smrt mladega ameri??kega vojaka na Bli??njem vzhodu) – spretno preplete ??irokopotezen, zabavi??Äni model izraza, kakr??nega poznamo iz Hollywooda petdesetih, z ostrim politiÄnim anga??majem: hvalnico svobodomiselnosti in kritiko vsakr??nega fundamentalizma.

Ta nenavaden, prelep film najbolj natanÄno opi??e Chahine sam: »PriÄakujem, da se bom v istem dnevu razjokal, nasmejal, zaplesal in zapel. Morda me celo zaprejo v jeÄo. Film mora vsebovati vse na??tete reÄi. ? tejeta slog in ritem. Najbolj me je prizadelo, ko so fundamentalisti zagrozili, da bodo umetnikom na ulici prepreÄili petje in ples. To je resna stvar. Izredno resna. Ulice Kaira so polne smeha. Ljudje na Zahodu so postali preveÄ resni. Seveda je veliko reÄi, zaradi katerih smo lahko resni, vendar mislim, da se vi na Zahodu nahajate v veÄji zme??njavi kot mi. Ljudje so pome??ali pojma civilizacija in tehnologija. V arabskem svetu so ljudje izjemno civilizirani. Ne posedujejo skoraj niÄesar, vendar jih tisto, kar imajo, navdaja z zadovoljstvom.«