festivalski dnevnik pi??e nikolai jeffs
Po preÄuti delovni noÄi v press centru se drugi dan festivala zame zaÄne toÄno opoldne. Zajtrk za izredne primere in razmere je Lekadol plus visoko odmerni multivitaminski dodatek Supradyn, namesto tu??a pa Channelov Allure …
Kasneje v mestu sreÄam Zojo Sku??ek in Alvino ??uraj, ki sta v okviru zalo??be Cf. spro??ili ambiciozen projekt predstavitve prezrtih literatur neevropskega sveta. Zdi se, kot da je festival samo en del veÄjega trenda veÄje multikulturnosti, ki se poÄasi razpreda po Sloveniji.
Otoplilo se je.
Po glavi mi hodi Don Kihot - ta se je preobjedel vite??kih romanov in potem v mlinih na veter videl velikane. Enako nevarno kot goli estetski formalizem, ki bi filme na sporedu sprejemal samo po njihovi vrednosti znotraj filma samega in brez ??ir??ega dru??benega konteksta, je poenostavljeno gledanje tega konteksta samega. Npr.: Indija je mnogo veÄ kot bollywoodski film. Na to temo si s Shaji N. Karunom, ki prihaja iz juga Indije oziroma iz Kerale, izmenjava par besed. Poto??i, da ne-bollywoodski filmi zelo te??ko dobijo vseindijsko distribucijo. Dostop do ??ir??ega obÄinstva lahko omogoÄi le TV odkup ali pa mednarodni uspeh: “Po priznanjih v Cannesu me paÄ niso mogli veÄ ignorirati“, pravi Shaji.
V vsem tem se skriva tudi veÄja zgodba o nasprotjih med severno in ju??no Indijo, o naÄinih, kako ??eli prva nadvladati slednjo in kako je film integralni del tega boja ter dru??benih nasprotjih, ki ga napajajo.
Na past enostavnih loÄnic ali pa eksoticizma po projekciji svojega filma Zvok Brazilije posredno opozori tudi Mika Kaurism?¤ki, Äe?? da ima prvi svet tudi veliko problemov - “predvsem v glavah njegovega prebivalstva” Kritikom neljubih prizorov ruralne in urbane rev??Äine favel, ki Braziljo ne ka??ejo v najbolj??i luÄi, pa odgovarja: “Toda beda je del realnosti, treba jo je pokazati“.
OÄe poizveduje za edincem, ki je izginil po policijskem zasli??anju (Rojstvo); emigranti na tajski-burmanski meji (Bla??eno tvoj), dru??ina, ki se noÄe izseliti iz svojega domovanja, Äeprav ga v imenu napredka poplavi jez (Otok)… Bolj kot velike zgodbe odtujenosti med ljudmi ter Älove??tvom nasploh (in naravo) me tekom dneva fascinirajo tiste podrobnosti, ki potujijo in razbijajo samoumevnost na??ega sicer??njega dojemanja sveta: kamera, ki sledi pogledu, se hrepeneÄe ozre v nedosegljivo razko??je ventilatorja in elektriÄne razsvetljave; portret dveh fantov, ki sta iz starih konzerv naredila glasbene in??trumente in zaÄela igrati na ulici…
Nekateri, ki so videli film Bla??eno tvoj, so bili osupli nad prizorom, v katerem penis poÄasi prehaja v svojo polno nabreklostjo. Kot bi jim bilo prviÄ…
VeÄerjam skupaj z Nilom Baskarjem, ki skrbi za spletne strani festivala, in Martinom van Broekhovenom, ki je vodja nizozemske enote za projekcije na prostem in letni kino razsvetljuje iz zadka liÄnega kamiona. Slovenska pridru??itev EU mu je precej olaj??ala potovanje, tokrat na meji ni bilo nobenega Äakanja ali muÄenja z goro papirjev.
A tu je ??e ena plat medalje - na jugu se schengenska meja zapira in globoko re??e v nekdaj povezan prostor nekdanje Jugoslavije. Skorajda neprodu??na pa je za vse tiste, katerih usode si ogledujemo na platnih.