za isolacinema.org pi??e anita traversi
Na obalni zabavi pod svetilnikom so festivalski vozniki pozno ponoči odlo??ili ??e enega te??ko pričakovanega pri??leka. Finski re??iser Mika Kaurismaki je priletel iz Ria, ??est ur postopal po Parizu in naposled prispel do Benetk. Po prihodu v Slovenijo smo mu pod nos pristavili diktafon in nastal je tale kratek nočni pogovor.
??e veste, kje ste?
Ja, sem res ??e malo izgubljen … ?udno, zelo čudno je biti takole kar naenkrat v Izoli. Za menoj je noč brez spanja in 24 ur letala, nato se naenkrat znajdem na drugi polovici sveta, a vendarle v znanih krajih, ki sem jih prvič videl ??e kot otrok, ko smo s star??i pri??li na počitnice na Hrva??ko. Sem pa tudi zelo srečen, ko vidim, da se je festival lepo začel. Dobro se spominjam strahu in občutkov, s katerimi smo z Akijem in nekaj prijatelji začenjali na?? festival na Laponskem. Predvsem ??elje, da bi pri??lo veliko ljudi, kar sploh ni samoumevno. Zato po dvajsetih letih ??e vedno mislim, da je bil ravno prvi festival najpomembnej??i.
Kaj je najbolj ostalo v spominu?
Tudi mi smo v obilici velikih mednarodnih festivalov, ki so navadno zelo brezosebni, ??eleli narediti nekaj novega. Festival brez pretiranega presti??a in zabav s koktejli, na odročnem kraju, kamor pa bi ljudje vseeno prihajali, in to zaradi filmov. Laponska je 150 km iz Helsinkov in zanimalo nas je, koliko ljudi se je pripravljeno zaradi filmov pripeljati tako daleč. A so prihajali. To je najpomembnej??e, festival vedno naredi publika, ne organizatorji, ti dajo samo okvir. Festivali v odročnih krajih so lahko zelo prijazni, predvsem zato, ker se ljudje na njih dejansko lahko srečujejo in pogovarjajo. Kaj ti pomaga, če Almodovar spi v sosednjem hotelu, ti pa ne more?? govoriti z njim? Filmarji se radi dru??imo, drug z drugim in z gledalci.
Zvoki Brazilije?
V Braziliji zdaj ??ivim ??e več kot deset let. Prepotoval sem jo po dolgem in počez, a ker je nemogoče posneti film, ki bi jo v celoti povzel, sem se odločil za glasbo. Brazilija je pač de??ela glasbe in zanimale so me korenine te tradicije. Sicer pa mi je pri Braziliji najbolj v??eč njena odprtost in to, da je toplo, da se ??ivljenje dogaja na ulicah. Finska je hladna in zaprta, zaprte so tudi zgodbe - zaprte v glavah ljudi. V Braziliji pa lahko postavi?? kamero kamorkoli in nekaj se bo zagotovo zgodilo. Po drugi strani pa spet ne čutim tak??ne razlike. Ljudje so preprosti in iskreni, zato mi je tam tako lepo.
Mika Kaurismaki spozna Jana Cvitkoviča, ki ga potem povabi na na?? festival?
Srečala sva se v nekem kafiču sredi Sao Paola. Pomislil sem, da ni domačin, kar je bilo zadosti, da sva padla v debato, se ga malo zapila in pri??la do Janove velike ??elje, da nekega dne obi??če Midnight Sun Film Festival na severu Finske. Debelo sem pogledal, to je namreč festival, ki smo ga postavili s prijatelji. No, potem sva bila zelo hitro dogovorjena - Ko je pri??el v goste, je ??e imel idejo o svojem festivalu v Sloveniji, rekel je, da bi me rad povabil nanj. In zdaj sem tu.