festivalski dnevnik pi??e nikolai jeffs
V Izolo potujem z dvema navdu??encema nad Afriko – Gabriele in Rokom. Lakota nas daje, pripadamo skupnosti, ki ??irino sveta ne enaÄi z ozkimi mejami svojega neznanja, Äe??: “Ker ne poznam nobenega afri??kega filma, Afrika filma nima …”
Kampiramo pri svetilnilku. Rok in Gabriele imata vsak svojega, jaz pa sem v velikem, belem, kolektivnem ??otoru, ki si ga delim s kakim ducatom ljudi. V kotu opazim velik kup rabljenih odej. Ä?emu, saj smo vendarle na morju?
Na otvoritvi ni nobenega pompa, nobenega ritolizni??tva, nobenih visokoleteÄih povabljenih fac, ki bi pri??le samo zato, da si pro??etajo faco. Direktor festivala Vlado ? kafar pravi, naj se pome??amo med seboj – organizatorji, eminentni gostje, obÄinstvo. Torej naj se ne bi presegale samo razne horizontalne oziroma kulturne meje, temveÄ tudi tiste, ki izhajajo iz razliÄnih, hierarhiziranih dru??benih vlog. To mi je v??eÄ. Dru??abnost je lahko globoko subverzivna ??ivljenjska oblika.
Sledi dialektiÄni ??ok indijskega oziroma bollywoodskega filma Umrao Jaan. ??e kontekst zlakotenosti po kulturnih oblikah svetovnega juga mu da neprecenljivo vrednost. Tega si deli tudi z ostalimi filmi, ki se bodo ??e vrstili: svet prikazujejo na novo. Rev??Äina na??e socializacije v dominantne oblike evroatlanskega (filmskega) spektakla namreÄ sestoji v tem, da svetovnega juga ni ali pa je prisoten le kot simptom, stereotip, ‘drugi’, pokrajina v kateri se uveljavlja zahodni jaz…
Za Bollywood je resda znaÄilna enostavna, takorekoÄ Ärno-bela karakterizacija, visoka moralna alegoriÄnost in organsko prepletanje dialoga z glasbenimi vlo??ki. Pa vendar je bogastvo filma Umrao Jaan prisotno ??e na najbolj osnovni ravni odpiranja drugaÄnih zgodovinskih in kulturnih kontekstov, pripovednih naÄinov, obÄutenja tradicije in kulture, skratka – mo??nosti kulturne samoreprezentacije in vsega, kar pride z njo…
Projekcija teÄe, mraz pritiska, toda veÄina vztraja na svojih sede??ih. Lakota. Kasneje, ko se zaÄne ??ur ob svetilniku, klepetamo, jemo falafel in se olaj??amo za nekaj pikrih na raÄun mraza. ? e huj??i se zdi, ker bomo v svojih spalnih vreÄah vsak zase, vsak sam.
Nenadoma zaÄnem globoko ceniti rabljene odeje, ki jih je za nas prijazno pripravila daljnovidna komandirka prostovoljcev Vanja KaluderÄiÄ?. Jaz sem sicer intelektualec, toda spim na tleh in ne med svilenimi rjuhami. Na razne etnocentriÄne naÄine mi??ljenja pa je dal klasiÄni odgovor ??e oÄe indijske neodvisnosti Gandhi. Ko se je nekoÄ mudil v Londonu na pogajanjih o mo??nosti osamosvojitve, so ga njegovi angle??ki gostitelji vpra??ali, kaj si misli o britanski civilizaciji. “To bi bila zelo dobra ideja”, je odgovoril.
Izola je dobra ideja ??e zdaj.