IsolaCinema - KinoOtok » Blog Archive » 19. Panafri??ki filmski in televizijski festival FESPACO 2005



19. Panafri??ki filmski in televizijski festival FESPACO 2005

za isolacinema.org pi??e Igor Prassel
fotografije Jure Vi??intin

Leta 1969 se je skupina filmskih zanesenjakov s podporo francoskega kulturnega centra odločila v Ouagadougouju, glavnem mestu Burkine Faso (takrat ??e Gornja Volta), organizirati prvi afri??ki filmski festival Fespaco.
Na prvo izvedbo festivala je bilo povabljenih petnajst re??iserjev (med njimi tudi ??e vedno aktivna pionirja afri??kega filma, Senegalec Ousmane Sembene in Moustapha Alassane iz Nigra, ter lansko leto preminuli legendarni francoski antropolog in re??iser Jean Rouch), v programu pa so predstavili pribli??no trideset filmov.

Leta 1972 izdani dr??avni dekret festival postavi v vlogo avtonomne institucije s ciljem promocije in razvojne podpore afri??ke kinematografije. Ä?eprav je Burkina Faso ena najbolj revnih afri??kih dr??av in njen predsednik eden najbolj korumpiranih afri??kih predsednikov, z leti Fespaco postane najbolj pomemben vseafri??ki kulturni dogodek.

Leto??nja izvedba je sovpadala s proslavo petdesetletnice kinematografije subsaharske Afrike. Leta 1955, ko se afri??ke dr??ave začenjajo izvijati iz kolonialnega prime??a in ena za drugo postajajo neodvisne, tudi afri??ki filmski re??iserji začnejo snemati afri??ke filme. »Ä?eprav je bila osnovna motivacija nastanka afri??ke kinematografije ustvariti lastno podobo o sebi, za afri??ko občinstvo, distribucijski monopoli ??e danes onemogočajo, da bi Afričani lahko mno??ično gledali svoje filme…«, je zapisala Sarah Lunaček v uvodniku kataloga Kino Afrika, ki je iz??el leta 2000 pri Slovenski kinoteki ob prvi retrospektivi afri??kega filma pri nas. Tega dejstva se zaveda tudi doajen afri??kega filma Ousmane Sembene, ki je s svojim zadnjim filmom Moolaad??, za katerega je na lanskoletnem canneskem festivalu kot edini izbrani afri??ki film prejel veliko nagrado v sekciji Un Certain Regard (prikazan je bil tudi na zadnjem ljubljanskem filmskem festivalu), dramo o borbi afri??ke ??enske proti obrezovanju dekli??kih genitalij, spro??il akcijo vseafri??ke distribucije svojega filma, ki bo v ta namen preveden v več afri??kih jezikov.

Devetnajsti Fespaco se je začel tragično. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je kakor vsako leto odvijala na nabito polnem mestnem stadionu, sta ??e pred nastopom slavnih burkinskih glasbenikov in ekstatičnim vzdu??jem, ki ga je izzval koncert malijskega zvezdnika Salifa K??ite, izgubila ??ivljenje dva gledalca. Organizatorji so na hitro opravili s komemorativno minuto ti??ine in ob pokih barvnega ognjemeta svečano odprli festival. Na sedmih lokacijah je bilo v osmih dneh prikazanih več kot devetdeset filmov, med katerimi je dvajset celovečercev tekmovalo za glavno nagrado (posebnost Fespaca predstavlja skoraj trideset posebnih nagrad, ki jih podeljujejo razne nacionalne, evropske in mednarodne institucije).

izolska ekipa na fespacu

Največ filmov je pri??lo iz Ju??noafri??ke republike, od koder prihaja tudi zmagovalec leto??njega festivala Zola Maseko s filmom Drum. Zgodba o politični borbi raziskovalnega novinarja je postavljena v Sophiatown, predmestje Johannesburga petdesetih let prej??njega stoletja, kjer so umetniki - predvsem jazz glasbeniki - obeh ras skupaj ustvarjali in ??iveli ne glede na fa??izem, ki jih je obdajal. Ju??noafri??ka kinematografija v zadnjem letu pobira velike festivalske nagrade (U-Carmen ekhayelitsha Marka Domforda-Maya, ki je bil na Fespacu prikazan izven tekmovalnega programa, je v Berlinu prejel Zlatega medveda), kar je plod načrtne razvojne politike in profesionalnega vodenja njihovega filmskega sklada (National Film & Video Foundation). Druga glavna nagrada je pripadla filmu La Chambre noire maro??kega avtorja Hassana Benjellouna. Film posnet po istoimenski avtobiografski literarni predlogi Jaoudada Mdidecha, prina??a srhljivo zgodbo o političnih zapornikih v Maroku sedemdesetih let. Svinčena leta politične represije kraljeve tajne policije nad marksistično navdahnjenimi ??tudenti in intelektualci so v filmu prikazana brez olep??av. Javne debate o tajnih ugrabitvah, umorih, psiholo??kem in fizičnem mučenju v zaporih, gladovnih stavkah in montiranih sodnih procesih so ta hip v Maroku na dnevnem redu in zato je Benjellounov film ??e kako aktualen.

Kinematografije dr??av na severu afri??kega kontinenta (Magreb) ima po kvantiteti in kvaliteti produkcije posebno mesto. Skoraj vsi filmi iz tega področja nastajajo v sodelovanju z evropskimi (francoskimi) producenti, večina magreb??kih re??iserjev pa ??ivi in dela v Evropi. Prvenec maro??kega avtorja Isma??la Ferroukhija Le Grand voyage je na Fespacu ostal brez nagrade ali omembe, zato pa je bil nagrajen na festivalih v Namurju in Benetkah. Gre za sodoben film, ki v prvem planu prikazuje medgeneracijske razlike prve in druge generacije maro??kih priseljencev muslimanske vere v Evropo. Rdeča nit zgodbe je romanje očeta in sina z avtomobilom iz Francije v Meko (re??iserju je uspelo kot prvemu dobiti dovoljenje za snemanje muslimanskega Hadja za potrebe celovečernega filma!) in njuno postopno zbli??evanje (največji problem predstavlja očetova zahteva po spo??tovanju muslimanskega načina ??ivljenja, kar pa sin brezkompromisno zavrača, toda preko nenehnih dramatičnih zapletov se na koncu poti zbli??ata v obojestranskem občutku tolerance). Veliko potovanje si boste lahko ogledali na festivalu v Motovunu, najverjetneje pa tudi na Liffu.

le grand voyage

V Izolo letos prihajata dva avtorja, ki sta bila tudi nagrajenca Fespaca (bolj podroben fokus na afri??ki film se pripravlja za naslednje leto). Oba prihajata iz Burkine Faso. Fanta Regina Nacro, prva burkinabska filmska re??iserka, je pred do zadnjega kotička napolnjeno dvorano kina Neerwaya, predstavila svoj zadnji celovečerec La Nuit de la Verit?? (nagrada za najbolj??i scenarij), protivojno dramo s primesmi črnega humorja. Film je posvečen spominu na njenega strica, ki je bil leta 1983 zaradi suma dr??avnega udara mučen in usmrčen. Rasman?? Ganemtor?? je s svojim prvim na 35mm trak posnetim kratkometra??cem Safi, la petite mère (nagrada bronasti ??rebiček Yennenge), moderno zgodbo o tradicionalni burkinski vra??evernosti in obenem afri??ki solidarnosti, orosil marsikatero oko.

Preberite si ??e:
Glasba velikih zgodb, pi??e Gabriele Babnik
Subsaharska kinematografija, pi??e Sarah Lunaček

pusti sporoèilo

Logged in as . Logout »