Misli imajo krila, nihče jim ne more preprečiti, da letijo.
za Kino Otok pi??e ??arko Broz
Te??ko je bilo najti otvoritveni film, ki bi se lahko kosal in upravičil visoka pričakovanja, zrasla na ble??čečih spominih na lanskoletni otvoritveni film, očarljiv in čaroben vrhunec Bollywooda Umrao Jaan v re??iji rad??e Muzaffarja Alija, čigar nič manj čarobna prezenca krasi plakate leto??nje festivalske izdaje. Naslajanju nad stasom nesmrtne Rekhe in zlatim glasom legendarne Ashe Bosle ob rob, nas je Umrao Jaan naučil predvsem eno: da baročna forma spektakla lahko vseeno posreduje jedko politično sporočilo (v tem primeru preseganje zatohle, binarne predstave »matere« Indije kot »emblema rev??čine« in/ali »spiritualnega razko??ja« ter kritika rigidne dru??be, v kateri ni prostora za zaljubljeno ??ensko), oziroma da bo politično sporočilo nemara najučinkovitej??e, ko bo prekrito s tanko plastjo dostopne, v??ečne forme spektakla.
Natanko to je tudi prepričanje, ki poganja in se razra??ča v leto??njem otvoritvenem filmu, nadvse posrečenem izboru ??e enega barvitega, eksplozivnega zgodovinskega spektakla Usoda (Al Massir, 1997). Usoda – petintrideseti film Youssefa Chahina, staroste egiptovskega filma, ki danes ??teje ??e 79 let in ??e vedno neumorno ustvarja (slovenska publika se ga lahko spomni po kontroverznem prispevku v omnibus 11. september, v katerem je sopostavil smrt palestinskega mladeniča-samomorilskega bomba??a in smrt mladega ameri??kega vojaka na Bli??njem vzhodu) – spretno preplete ??irokopotezen, zabavi??čni model izraza, kakr??nega poznamo iz Hollywooda petdesetih, z ostrim političnim anga??majem: hvalnico svobodomiselnosti in kritiko vsakr??nega fundamentalizma.
Ta nenavaden, prelep film najbolj natančno opi??e Chahine sam: »Pričakujem, da se bom v istem dnevu razjokal, nasmejal, zaplesal in zapel. Morda me celo zaprejo v ječo. Film mora vsebovati vse na??tete reči. ?�tejeta slog in ritem. Najbolj me je prizadelo, ko so fundamentalisti zagrozili, da bodo umetnikom na ulici preprečili petje in ples. To je resna stvar. Izredno resna. Ulice Kaira so polne smeha. Ljudje na Zahodu so postali preveč resni. Seveda je veliko reči, zaradi katerih smo lahko resni, vendar mislim, da se vi na Zahodu nahajate v večji zme??njavi kot mi. Ljudje so pome??ali pojma civilizacija in tehnologija. V arabskem svetu so ljudje izjemno civilizirani. Ne posedujejo skoraj ničesar, vendar jih tisto, kar imajo, navdaja z zadovoljstvom.«
