vrniva se na najino obalo
za festival pi??e Marcel ?�tefančič Jr.
Slovenski filmarji so nori na obalo - in to tako, da se zdi, kot da so vsi po rodu Primorci. Vedno znova se namreč vračajo na obalo. Natančneje rečeno - na otok. Boris Jurja??evič je Korziko v Srčni dami posnel na Korziki. Zakaj? Ker je snemanje na otoku cenej??e kot na obali. Vsaj tako je rekel. Tuji filmarji otoke praviloma vedno posnamejo na obali, slovenski filmarji pa otoke ??e od nekdaj najraje posnamejo na otokih. In tudi obalo najraje posnamejo kar na otoku. Rajko Ranfl je Mrtvo ladjo posnel na otoku - in to ne na enem, ampak na treh, heh, na Susku, Lo??inju in Cresu. Zakaj? Ker filmu ni hotel dati nobene geografske determinacije. Anton Toma??ič je na Cresu posnel �?isto pravega gusarja. Zakaj? Ker le ??e na otokih najde?? primarne, nedotaknjene, divje obale.
Marjan Ciglič je sci-fi Ječarje posnel na otoku Srakane. Zakaj? Ker tja ??e dolgo zahaja. Ne, Zrakoplov se ni zaman dogajal na otoku po imenu Otok (na katerem je kajenje strogo prepovedano). Ni kaj, slovenski filmi so vedno na??li pot do morja, bodisi na otok Bol, v Klenovico, Novigrad, Split, Opatijo ali pa na soline, v Savudrijo, Piran, Strunjan, Koper in Portoro??, ki v Umetnem raju stoji za Los Angeles. Legendarna je ??torija o tem, kako sta re??iser Jane Kavčič in pisatelj Dominik Smole pred mnogimi leti na Pokljuki vneto pisala scenarij za film, ki naj bi se dogajal na morju, Poročilo z otoka Mizerere. Jane, ki ??ivi v Izoli, ga ima ??e vedno v predalu. In ne dvomim, da bi ga ??e vedno rad posnel.
V Pe??čenem gradu je treba nujno pobegniti na morje. Zakaj? �?e ne pobegne?? iz Ljubljane, lahko postane?? formula. Obala je odre??itev, novo upanje, second chance - tudi v Remingtonu. V Evi so na obali zgradili zapor - s pogledom na morje. Je za zapornika kaj huj??ega, da morje le gleda? Ne, zločin se v Sloveniji ne izplača. Tudi film Ti lovi?? se je moral nujno dogajati na obali. Zakaj? �?e si hotel leta 1961 posneti kriminalko, se je morala dogajati na obali - ker so bili na obali inozemci! Inozemci so kriminalci. Slovenci so nedol??ni. Oh, in tudi Sončni krik se je moral nujno dogajati na obali. Zakaj? �?e si hotel leta 1968 sleči punce, si jih moral sleči ob morju - ker je tam povsem normalno, da so punce gole. Na obali se vse zgodi prej - neznani leteči predmet (Maja in Vesoljček), avto (Na?? avto), letalo (Zrakoplov) in oralni seks, heh, magari s piranhami (Ubij me ne??no).
France ?�tiglic je Trst sicer posnel na Rijeki, čeprav le zato, ker ga v Trstu tedaj iz političnih razlogov ni mogel posneti (Franci Slak je mnogo let kasneje v Hudodelcih to storil iz ekonomskih razlogov), toda Bo??tjan Hladnik je mnoge dele svojih filmov posnel na Krku. Zakaj? Ker ima rad ribe, ker je bolj praktično, ker je topleje, ker je bolj??a koncentracija, ker vsi pozabijo na vsakdanje probleme in ker je dan dalj??i. No, vsaj zdelo se je, da je dalj??i. Tudi Vojko Duletič, znan po resnih ekranizacijah resnih romanov, ki se dogajajo globoko na celini, je v Doktorju, ki se odvrti v Celju, skočil na morje, pa čeprav le za en snemalni dan. Ko namreč doktorja na koncu filma obesijo, si v svoji predsmrtni blodnji za hip misli, da do kolen stoji v morju. Jasno, to je bil zadnji snemalni dan - tako so lahko po zadnji klapi mirno začeli s piknikom. Relax! �?e hočete videti, kaj iz človeka naredi morje, si poglejte Kormoran. Ali pa Krizno obdobje.
Tudi Matja?? Klopčič je Oxygen posnel na morju, toda morje se mu zdi najbolj??a lokacija. Zakaj? Kot je rekel, je svetloba tam poleti premočna in pregroba. In premočna svetloba pu??ča sledi. Recimo: v Poletju v ??koljki soline stojijo med Piranom in Portoro??om (in vsi Primorci govorijo ljubljansko), v Dobrem morju dobi slovenska obala dalmatinsko arhitekturo in nove kraje (Mala po??ta, Sv. Barbara, Stara luka, Sv. Jure, Sv. ?�tefan, Na produ), v filmu Babica gre na jug pa Podpe??ko jezero stoji na poti na morje - in seveda, iz Ljubljane do Portoro??a je dva dni vo??nje. “Obala je prekratka za zgodbo,” pravi Vinci. ?�ur, kraj??a je od filma - in dalj??a od dneva.
