Prosta izbira članov mednarodnega programskega odbora. Filmi, ki so si jih na vsak način ??eleli pripeljati v Izolo - brez omejitev.

program sekcije prijatelji

» BOLEST SMRTI
(La maladie de la mort / The Malady of Death), Asa Mader, Francija/ZDA, 2003, 38′

Intimistični filmski esej o mo??kem in ??enski, o ljubezni in smrti.

• R,S: Asa Mader, Sylvie Toux (po romanu Marguerite Duras)
• F: Michel Naeziger, Asa Mader
• G: Biosphere, Michael Galasso
• M: Asa Mader, Wataru Kitano, Sylvie Toux
• Z: Asa Mader, David Cook
• P: Nicolas Lhermitte (Hush Production)
• I: Anna Mouglalis, Stephan Crasneanski
• izbor Helmut Groschup, direktor partnerskega mednarodnega filmskega festivala v Innsbrucku

Film je navdahnjen z istoimenskim romanom Marguerite Duras. Mo??ki najame ??ensko. Morda za nekaj dni, morda za nekaj tednov. Bila naj bi mlada, bila naj bi lepa. Ni pomembno, kdo je. Prihajala bi vsak dan, vsako noč. Ob njegovih poskusih, da bi jo spoznal, mu ona razkrije bolest, ki se ga je polastila. Bolest smrti.

Med mo??kim in ??ensko je svet. Med človekom in svetom je zid. Za eksperiment gre, za poskus razumevanja, razumevanja ljubezni. (Asa Mader)

Festivali, nagrade (izbor): novi teritoriji - Benetke 2003, Kerala (Indija) 2003, Angers 2004.

» ACCORDION TRIBE
(Accordion tribe), Stefan Schwietert, ?�vica/Avstrija, 2003, 87′

Intimni in intenzivni dokumentarec o zdru??evalni moči glasbe.

• R,S: Stefan Schwietert
• F: Wolfgang Lehner
• M: Stephan Krumbiegel
• Z: Dieter Meyer
• G: Accordion Tribe
• P: Cornelia Seitler, Brigitte Hofer (maximage)
• N: Guy Klucevsek, Lars Hollmer, Maria Kalaniemi, Bratko Bibič, Otto Lechner
• izbor Christibne Dolhoffer, direktorica festivala Crossing Europe

Pet samosvojih harmonika??kih skladateljev in virtuozov iz različnih dr??av se je v maju leta 1996 prvič zbralo v Accordion Tribe. Maria Kalaniemi iz Finske, Bratko Bibič iz Slovenije, Američan slovenskega porekla Guy Klucevsek, ?�ved Lars Hollmer in Otto Lechner iz Avstrije vsak v svojem glasbenem krogu slovijo ne le po prefinjeni tehniki igranja, temveč tudi po poglobljeni sposobnosti skladanja in globoki strasti do ru??enja glasbenih ovir. Njihov preplet pomeni eksperiment iz klasične, d??ez, ljudske in avantgardne glasbe.
Dokumentarec spremlja glasbenike, ko se prvič podajo v tonski studio, ko se v drugo podajo na koncertno turnejo leta 2002, jih obi??če na njihovih domovih ter prek refleksij, glasbenih utrinkov in vznesenih kompozicijskih stanj i??če povezave z zgodovino harmonike.

Ko igram, sta in??trument in telo eno. Harmonika postane moja pljuča. (Maria Kalaniemi)

Festivali, nagrade (izbor): Diagonale 2004, Visions du reel - Nyon 2004, Crossing Europe 2004.

» ZVOK BRAZILIJE
(Moro no Brasil / Sound of Brasil), Mika Kaurism?�ki, Nemčija/Brazilija/Finska, 2002, 105′

Mika v pragozdu brazilske glasbe.

• R: Mika Kaurism?�ki
• S: Mika Kaurism?�ki, George Moura
• F: Jacques Cheuiche
• M: Karen Harley
• Z: Uwe Dresch, Robert Faus, Cristiano Maciel
• P: Phoebe Clarke
• N: Grupo Fleetwtxya, Children Fulni-?�, Grupo Fethxa, Setka, Band Fulni-?�, Tavares da Gaita, Joao do P?�fano, Silv??rio Pessoa, Banda de P?�fanos de Caruaru, Jacinto Silva, Cambina Brasileira, Maracatus Rurais de Pernambucom, Mestre Salustiano, Ant?�nio and Gabriel N?�brega, Z?? Neguinho do Coco, Caju and Castanha, Darue Malungo, Maje Mole, Afox?? Alafin Oy?�, Afox?? Oxum Pand??, Grupo Cultural Bagun?�a?�o, Margareth Menezes, Walter Alfaiate, Seu Jorge, Gabriel Moura, Dona Z??lia, Velha Guarda da Mangueira, Quincas, Ivo Meirelles, Funk ‘n Lata, Zenith
• izbor Jan Cvitkovič, častni predsednik festivala Isola Cinema - Kino Otok

Glasbeni road movie, dokumentarni film o raznolikosti brazilske glasbe. V filmu je zajetih 4.000 km poti s postanki v Pernambuci, Bahii in Riu de Janeiru, treh brazilskih dr??avah, ki simbolizirajo raznolikost
glasbenih stilov kot so frevo, maracatu, coco, embolada, forro in samba. Mika, ki je med svojim 12-letnim bivanjem v Braziliji dodobra spoznal to de??elo, na svoji poti odkriva lokalno, popularno kulturo, spoznava glasbenike, pevce, plesalce z različnimi stili. Poka??e jih, kakr??ni so in jim da prilo??nost, da govorijo zase skozi ritem in besedila pesmi, ki jih pojejo.

Zgodovino Brazilije sem sku??al povedati skozi glasbo, zato sem začel z Indijanci, nadaljeval z afri??kimi in portugalskimi vplivi ter končal s funkom.(Mika Kaurism?�ki)

Festivali, nagrade (izbor): Yamagata 2003, Montreal 2003.

» BLA??ENO TVOJ
(Sud sanaeha / Blissfully Yours), Apichatpong Weerasethakul, Tajska, 2002, 125′

Sončen dan na meji med Tajsko in Burmo.

• R: Apichatpong Weerasethakul
• S: Apichatpong Weerasethakul
• F: Sayombhu Mukdeeprom
• M: Lee Chatametikool
• Z: Teeekadet Vucharadhanin, Lee Chatametikool
• P: Eric Chan, Charles de Meaux (Kick the Machine - Moving Image Studio)
• I: Kanokporn Tongaram, Min Ooo, Jenjira Jansuda, Sa-gnad Chaiyapan, Kanitpat Premkij, Jaruwan Techasatiern
• izbor Cis Biernickx, mednarodni filmski promotor, kustos in publicist

Mestece blizu meje med Tajsko in Burmo. Roong komaj čaka dan, ko bo lahko znova sama s svojim ljubimcem Minom, ilegalnim imigrantom iz Burme. V času njene odsotnosti najame starej??o ??ensko Orn, da skrbi za Mina, ki ima nenavadno ko??no bolezen, sama medtem i??če kraj, kjer bi bila lahko srečna. Min nekega popoldneva Roong odpelje na piknik v divjino, kjer se bosta lahko nemoteno predajala drug drugemu. V d??unglo se poda tudi Orn z mo??evim sodelavcem Tommyjem.

Apichatpong raziskuje predvsem v smeri dveh ključnih tendenc sodobne filmske umetnosti: ru??enja ločnice med dokumentarnim in fikcijo ter pregrade med umetnostjo in pornografijo (Kent Jones, Film Comment)
Glavni protagonist filma je sonce. Sonce je primaren vir ??ivljenjske energije in obenem uničenja. (Apichatpong Weerasethakul)

Festivali, nagrade (izbor): najbolj??i film posebnega pogleda - Cannes 2002, najbolj??i film - Solun 2002, velika nagrada - Tokio 2002, nagrada KNF - Rotterdam 2003.

» KENEDI SE VRA�?A DOMOV
(Kenedi se vra�?a ku�?i / Kenedi Goes Back Home), ??elimir ??ilnik, Srbija in �?rna Gora, 2003, 74′

Značilna ??ilnikova intervencija v ??ivljenje ??ivljenja oropanih ljudi.

• R,S: ??elimir ??ilnik
• F: Miodrag Milosevi�?
• M: Marko Cveji�?
• P: ??elimir ??ilnik (Terra Film)
• N: Kenedi Hasani, Denis Ajeti, D??emsit Buzoli, Sabaheta Alijevič, Mevlan Alijevič
• izbor Koen Van Daele, programski vodja Slovenske kinoteke

Romski emigranti, ki so med vojno zapustili nekdanjo Jugoslavijo, so si v zadnjem desetletju obstanek v evropskih dr??avah, med drugim v Nemčiji, povečini zagotovili kot politični begunci. Konec leta 2002 so jih nem??ke oblasti pričele brez milosti po??iljati nazaj v Srbijo in �?rno Goro z obrazlo??itvijo, da njihov status političnih beguncev ni več legitimen, saj jih doma ne čaka več preganjanje. �?ez noč se znajdejo v tako rekoč tuji de??eli, oropani premo??enja, pravic in zadnjega kančka člove??kega dostojanstva. Med njimi so celo romski emigranti druge generacije, ki so v Nemčiji rodili in se tokrat prvič znajdejo v nekdanji Jugoslaviji.

Film govori z močnim glasom, ki bi ga morali sli??ati vsi dru??beno anga??irani skrbniki. (Deborah Young, Crossing Europe)

Festivali, nagrade (izbor): Viennale 2003, Rotterdam 2004, Crossing Europe 2004.

» �?RNA ?�KATLA
(Caja negra / Black Box), Luis Ortega, Argentina, 2002, 81′

Rehabilitacija dru??ine in ??ivljenja v nekaj preprostih slikah.

• R,S,F: Luis Ortega
• M: C??sar Custodio
• G: Leandro Chiappe
• P: Chino Fern??ndez (Villa Vicio)
• I: Dolores Fonzi, Eduardo Couget, Eugenia Bassi, Silvio Bassi, Mariano Maradei, Oscar Bangertef
• izbor Vlado ?�kafar, v.d. direktorja festivala Isola Cinema - Kino Otok

Mlada Dorotea dneve pre??ivlja bolj v dru??bi svoje babice kot svojih vrstnikov; je edina skrbnica telesno ostarele, v duhu pa ??ive babice. Na drugem koncu mesta iz zapora izpustijo shiranega mo??a, ki komaj ??e lahko hodi. Zatoči??če si poi??če v domu za mo??ke v organizaciji Re??ilne vojske. Dorotea sku??a z mo??kim vzpostaviti stik, vendar se je ta sprva izogiba. Počasi, počasi se navadita bli??ine, ki sta jo nekoč očitno dobro poznala, oče in hči. Med tem je Dorotea vsakodnevno v ??oli ??ivljenja nenadkriljive babice, ki na prvo mesto postavlja vzgojo srca. �?udovito preprosta romanca hčere in očeta v občuteni re??iji komaj 22-letnga avtorja, posneta s skromno mini dv tehniko, ki postre??e s pristno prisotnostjo ljudi in čustev.

Vsaki stvari posku??am projecirati umetni??ko vrednost, zato da pustim nesmislu manj prostora. Potem ni nič smiselno, vendar ima vse svojo vrednost. (Luis Ortega)

Festivali, nagrade (izbor): posebna nagrada ??irije - Mar del Plata 2003, posebna nagrada ??irije in nagrada Don Kihot - Fribourg 2003.