IsolaCinema - KinoOtok » Blog Archive » pla??a



pla??a

festivalski dnevnik pi??e nikolai jeffs

nik jeffs, festivalski kronik

Vsi hvalijo lokalne primorske medije, ńće?? kako dobro pokrivajo festival. Nad nacionalnimi se pa vsi zgra??ajo. Programski svetovalec Koen van Daele priznava, kako mu listanje nekaterih slovenskih dnevnikov redno pokvari sicer sonńćna jutra. Npr.: v Izoli se je mudil Cannesu nagrajeni Apichatpong Weerasethakul, pa se je komaj kdo izven festivalskih krogov zmenil zanj. Nil Baskar in Jurij Meden imata teorijo, da je to zato, ker ni Amerińćan, ni bel, ni jasno ali je iz Tajske, Tajvana ali Tunguzije. Povrh vseega ima pa ??e te??ko izgovorljivo ime. ń?e bi se po teh ulicah tu namesto res ‘trdih’ Jana Cvitkovińća in Mike Kaurism?§kija lahkotno sprehajal Quentin Tarantino, bi bil ??e razgrabljen …Ironija je ońćitna: slovenska, natanńćneje ljubljanska kulturna elita se pogostoma prito??uje, kako je Slovenija neprepoznavna in marginalizirana. A ob soońćenju z drugimi pa sama veńćkrat proizvaja prav tiste obrazce brezbri??nosti, ignorance, ńće ne odkritega rasizma, ki velikokrat dolońćajo ??ir??e mesto, ki ga ima Slovenija v svetu. Slovenci so tschuschi, ńćefurji pańć. A periferno mestece, kot je Ljubljana, prav veselo poskońći, ńće lahko zaigra na karto velike metropole, ki ji ni pomembno vedeti, kaj se dogaja po odrońćnih pokrajinah, kjer se nahaja primitivni plebs.
Prav skozi to prizmo z velikimi podońćnjaki gledam dana??njo bero, ki ji ritem dajejo zelo sladkane dvojne kave: osnovno izhodi??ńće filmov kot so ń?akajońć na sreńćo, Drobne sne??inke ter Babica je stanje dru??benih periferij znotraj globalne periferije same.
Pa ??e nekaj drugega se temu pridru??uje - v teoriji je ‘neizreńćeno’ nekega kulturnega teksta tisto mesto, okoli katerega je spletena njegova ideologija. Vzemimo primer iz popularne evroatlanske kulture. Batman se res bori proti kriminalu, je torej pravińćnik, v svojem civilnem ??ivljenju pa je uglajeni bogata??. Neizreńćeno dejstvo njegove zgodbe je, da ??ivi na rańćun izkori??ńćanja drugih in pomaga vzdr??evati nepravińćen dru??beni red.
Film, kakr??en je Drobne sne??inke Iranca Ali-Reze Aminija, nam pomaga razumeti, da je ‘neizreńćeno’ lahko tudi subverzivno oziroma utopińćno. Na Iran gledamo kot na fundamentalistińćno dru??bo, kjer religija obvladuje vso dr??avo, politiko ter vsakdanje ??ivljenje samo. To sicer ni nińć drugega kot samo izraz globokih notranjih hotenj sicer predmodernih orientalcev.
Toda v Drobnih sne??inkah islama sploh ni, je neizreńćeno tega filma. Revni rudarji, ki so se zna??li dobesedno bogu za hrbtom, nimajo nikakr??nega verskega ??ivljenja. Najbli??ja tovrstna referenca je drobec glasbenega spota nekega pakistanskega filma, ki si ga ogledajo na tv in ki ńćestita za verski praznik Eid. Svet ljudi, ki naseljujejo Drobne sne??inke, je predvsem sekularen. Prav ta podoba pa ru??i na??e la??ne predpostavke o iranski dru??bi in njenih ljudeh.
V kinu ne morem pobegniti pred samim seboj. Ko gledam Babico, za katero ne ??eli skrbeti nihńće od sorodnikov, se spomnim, kako sem nedavno negoval svojo na smrt bolno mati. Tudi zato po predstavi hitim k svetilniku, kjer sem DJ veńćera. Kontrast postmodernega plemena, ki se tam zbira: platno, kjer se predvajajo video filmi ter zaliv, kjer se v ospredju svetlika Koper, v odzadju pa ble??ńći Trst, je vreden kak??nega J.G. Ballarda ali Alexa Garlanda. Tu si je vńćeraj podajal frisbi senegalski re??iser Moussa Sene Absa, danes ple??e na latino jazz. Veńćer se konńća ob ??tirih zjutraj z popolnim soundtrackom - A Love Supreme Johna Coltranea.

pusti sporoŤilo

Logged in as . Logout »