Z animiranim filmom okoli sveta
pi??e Igor Prassel
Filmski festival Kino Otok – Isola Cinema tudi v drugi izvedbi odpira vrata animiranemu filmu, kateremu je prviÄ postavil ob bok igrano kratkometra??no produkcijo Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Za razliko od lanskega leta, ko smo podrobno predstavili sodobni ju??nokorejski animirani film, se leto??nji program animiranih filmov odpravlja na potovanje okoli sveta. Geneza nastanka tega programa je naslednja:
Animafest 2004 (Zagreb, Hrva??ka). Na sreÄo je programska zasnova zagreb??kega festivala animiranega filma (enega najstarej??ih in najuglednej??ih na svetu) zelo ??iroka, tako da si poleg vseprisotnih filmov iz Francije, Velike Britanije, Kanade in ZDA gledalec lahko ogleda ??ir??o svetovno produkcijo. V reki filmov se na Äutno povr??ino prvi dvigne Ä?lovek z lune ruske avtorice Oksane Ä?erkasove. Ker sam ??e veÄ let sanjam o Afriki (letos mi je konÄno uspelo stopiti na ta kontinent, a o tem veÄ v drugi toÄki), mi likovno bogate akvarelne animirane podobe z ekspresivnimi fizionomijami, ki izvajajo magiÄne plesne rituale, priÄarajo sanje o potovanju na Ä?rni kontinent. Ä?erkasova je naredila eno najlep??ih biografij v formi animiranega filma, kar sem jih kdaj videl, in Äeprav je film dramatur??ko popolnoma razdrobljen in nepovezan, so ravno nejasni prehodi med nizanimi podobami in situacijami najlep??i poklon slavnemu ruskemu etnografu Miklukhu-Maklaju.
Ko gledam film ukrajinskega avtorja Stepana Kovala Tramvaj ??tevilka 9, se skupaj z nabito polno dvorano nekontrolirano smejem. Takrat, ko avtorski animirani filmi gradijo na humoristiÄnem principu, so navadno res kvalitetno sme??ni. Koval z mojstrsko animacijo plastelina hudomu??no spregovori o problemu mikrokozmosa javnega prevoza v Kijevu. Njegovo mojstrstvo so med drugim opazile tudi ??irije in publika na raznih mednarodnih festivalih, kjer je bil nagrajen (srebrni medved v Berlinu, v Chiavariju si je nagrado za najbolj??i film delil z avstralskim Harvie Krumpet Adama Elliota, najbolj??i animirani film na festivalu v Tirani, nagrada ??irije na festivalu Tous Courts v francoskem Aixu …).
Popolno nasprotje Kovalove humoreske pa je film Kompromis Evgenija Sivokona, staroste ukrajinske animacije (bil je tudi Kovalov profesor). Simfonija Ärno-bele barve se gledalcu – ??e posebej tistemu, ki mu je pri srcu Ärno-bela estetika kak??nega stripa Danijela ??e??lja – globoko vtisne v spomin. Komaj Äakam, da ga bom spet gledal na enem od filmskih platen v Izoli in se ??e enkrat spra??eval, ali gre za animacijo peska ali Äesa drugega … V Zagrebu tekmujejo tudi ??tudentje in tako sem imel prilo??nost spoznati diplomanta In??tituta za dizajn iz indijske province Amalabad, Rajesha Chakabartyija in Gauri Bajaj. Ä?e je Rajesh s svojim prvencem Boben naredil »tipiÄno« indijsko vizualno-dekorativno navdahnjen film, ki poleg tega spregovori o tradicionalni temi (Äeprav je zelo kratek, je ritmiÄno, barvno in emotivno zelo poln!), me je Gauri popolnoma presenetila, saj je pokazala enega najbolj eksperimentalnih filmov na celem festivalu. Kasneje mi je v pogovoru razlo??ila, da jo je prav osebna izku??nja te??e tradicije in priÄakovane vloge, ki jo ??enska ??e danes nosi v Indiji, pripeljala do eksperimentalnega prvenca Sanjati z odprtimi oÄmi, ki poleg osebno-izpovedne note nosi tudi socialno politiÄno sporoÄilo.
Fespaco 2005 (Ouagadougou, Burkina Faso). PrviÄ v Afriki, prviÄ na vseafri??kem filmskem festivalu. ObÄutki so popolni, ??e posebej zato, ker na festivalu sreÄam dva animatorja, ki se z vsemi moÄmi borita za popularizacijo animiranega filma na afri??kem kontinentu. Oba, Kibushi Ndjate Wooto iz Konga in Rasman?? Tiendr??b??ogo iz Burkine, animirata objekte in oba sta se uÄila in delala v Bruslju (pa se sploh ne poznata!). Wootojev Princ Loseno, ki je tudi najdalj??i film na programu, se napaja v afri??ki pripovedni in vizualni tradiciji, medtem ko se Tiendr??b??ogo s Tigo na liniji posveÄa moderni temi, ko spregovori o urbaniziranosti malega afri??kega Äloveka, ki ima enake probleme kot povpreÄen Zahodnjak. Ä?eprav sta oba filma nastajala v te??kih pogojih in jima mogoÄe umanjka kak??en dramatur??ki ali animacijski trenutek, ju ne bomo pokazali zaradi eksotike, ampak predvsem zato, ker gre za mali mojstrovini v tehniki »stop motion« animacije.
Kinodvor (Ljubljana, Slovenija). Tik pred zdajci sem hotel potovanje okoli sveta zaokro??iti ??e s kak??nim filmom iz Latinske Amerike, vendar, razen nekaj povpreÄnih brazilskih raÄunalni??ko animiranih kratkometra??cev, na evropskih festivalskih platnih ni bilo veliko izbire. Zato sem se obrnil na ekipo brazilskega festivala AnimaMundi, ki mi je takoj posredovala svoje predloge. Hitro se je odzval tudi urugvajski doajen Walter Tournier in poslal svoj zadnji film Kljub vsemu. Ä?eprav ga ??e nisem videl, so nas sreÄne okoli??Äine izolskega festivala pripeljale v stik z enim najpomembnej??ih latinskoameri??kih avtorjev animiranega filma!
Na koncu ??elim vsem sreÄno pot z animiranim filmom okoli sveta!
Odhodi: 26.5. ob 10.00 Kino Kulturni dom (Iz), 27.5. ob 22.00 Kinodvor (Lj), 28.5. ob 20.00 Art Kino Odeon (Iz).
pi??e Igor Prassel
Filmski festival Kino Otok – Isola Cinema tudi v drugi izvedbi odpira vrata animiranemu filmu, kateremu je prviÄ postavil ob bok igrano kratkometra??no produkcijo Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Za razliko od lanskega leta, ko smo podrobno predstavili sodobni ju??nokorejski animirani film, se leto??nji program animiranih filmov odpravlja na potovanje okoli sveta. Geneza nastanka tega programa je naslednja:
Animafest 2004 (Zagreb, Hrva??ka). Na sreÄo je programska zasnova zagreb??kega festivala animiranega filma (enega najstarej??ih in najuglednej??ih na svetu) zelo ??iroka, tako da si poleg vseprisotnih filmov iz Francije, Velike Britanije, Kanade in ZDA gledalec lahko ogleda ??ir??o svetovno produkcijo. V reki filmov se na Äutno povr??ino prvi dvigne Ä?lovek z lune ruske avtorice Oksane Ä?erkasove. Ker sam ??e veÄ let sanjam o Afriki (letos mi je konÄno uspelo stopiti na ta kontinent, a o tem veÄ v drugi toÄki), mi likovno bogate akvarelne animirane podobe z ekspresivnimi fizionomijami, ki izvajajo magiÄne plesne rituale, priÄarajo sanje o potovanju na Ä?rni kontinent. Ä?erkasova je naredila eno najlep??ih biografij v formi animiranega filma, kar sem jih kdaj videl, in Äeprav je film dramatur??ko popolnoma razdrobljen in nepovezan, so ravno nejasni prehodi med nizanimi podobami in situacijami najlep??i poklon slavnemu ruskemu etnografu Miklukhu-Maklaju.
Ko gledam film ukrajinskega avtorja Stepana Kovala Tramvaj ??tevilka 9, se skupaj z nabito polno dvorano nekontrolirano smejem. Takrat, ko avtorski animirani filmi gradijo na humoristiÄnem principu, so navadno res kvalitetno sme??ni. Koval z mojstrsko animacijo plastelina hudomu??no spregovori o problemu mikrokozmosa javnega prevoza v Kijevu. Njegovo mojstrstvo so med drugim opazile tudi ??irije in publika na raznih mednarodnih festivalih, kjer je bil nagrajen (srebrni medved v Berlinu, v Chiavariju si je nagrado za najbolj??i film delil z avstralskim Harvie Krumpet Adama Elliota, najbolj??i animirani film na festivalu v Tirani, nagrada ??irije na festivalu Tous Courts v francoskem Aixu …).
Popolno nasprotje Kovalove humoreske pa je film Kompromis Evgenija Sivokona, staroste ukrajinske animacije (bil je tudi Kovalov profesor). Simfonija Ärno-bele barve se gledalcu – ??e posebej tistemu, ki mu je pri srcu Ärno-bela estetika kak??nega stripa Danijela ??e??lja – globoko vtisne v spomin. Komaj Äakam, da ga bom spet gledal na enem od filmskih platen v Izoli in se ??e enkrat spra??eval, ali gre za animacijo peska ali Äesa drugega … V Zagrebu tekmujejo tudi ??tudentje in tako sem imel prilo??nost spoznati diplomanta In??tituta za dizajn iz indijske province Amalabad, Rajesha Chakabartyija in Gauri Bajaj. Ä?e je Rajesh s svojim prvencem Boben naredil »tipiÄno« indijsko vizualno-dekorativno navdahnjen film, ki poleg tega spregovori o tradicionalni temi (Äeprav je zelo kratek, je ritmiÄno, barvno in emotivno zelo poln!), me je Gauri popolnoma presenetila, saj je pokazala enega najbolj eksperimentalnih filmov na celem festivalu. Kasneje mi je v pogovoru razlo??ila, da jo je prav osebna izku??nja te??e tradicije in priÄakovane vloge, ki jo ??enska ??e danes nosi v Indiji, pripeljala do eksperimentalnega prvenca Sanjati z odprtimi oÄmi, ki poleg osebno-izpovedne note nosi tudi socialno politiÄno sporoÄilo.
Fespaco 2005 (Ouagadougou, Burkina Faso). PrviÄ v Afriki, prviÄ na vseafri??kem filmskem festivalu. ObÄutki so popolni, ??e posebej zato, ker na festivalu sreÄam dva animatorja, ki se z vsemi moÄmi borita za popularizacijo animiranega filma na afri??kem kontinentu. Oba, Kibushi Ndjate Wooto iz Konga in Rasman?? Tiendr??b??ogo iz Burkine, animirata objekte in oba sta se uÄila in delala v Bruslju (pa se sploh ne poznata!). Wootojev Princ Loseno, ki je tudi najdalj??i film na programu, se napaja v afri??ki pripovedni in vizualni tradiciji, medtem ko se Tiendr??b??ogo s Tigo na liniji posveÄa moderni temi, ko spregovori o urbaniziranosti malega afri??kega Äloveka, ki ima enake probleme kot povpreÄen Zahodnjak. Ä?eprav sta oba filma nastajala v te??kih pogojih in jima mogoÄe umanjka kak??en dramatur??ki ali animacijski trenutek, ju ne bomo pokazali zaradi eksotike, ampak predvsem zato, ker gre za mali mojstrovini v tehniki »stop motion« animacije.
Kinodvor (Ljubljana, Slovenija). Tik pred zdajci sem hotel potovanje okoli sveta zaokro??iti ??e s kak??nim filmom iz Latinske Amerike, vendar, razen nekaj povpreÄnih brazilskih raÄunalni??ko animiranih kratkometra??cev, na evropskih festivalskih platnih ni bilo veliko izbire. Zato sem se obrnil na ekipo brazilskega festivala AnimaMundi, ki mi je takoj posredovala svoje predloge. Hitro se je odzval tudi urugvajski doajen Walter Tournier in poslal svoj zadnji film Kljub vsemu. Ä?eprav ga ??e nisem videl, so nas sreÄne okoli??Äine izolskega festivala pripeljale v stik z enim najpomembnej??ih latinskoameri??kih avtorjev animiranega filma!
Na koncu ??elim vsem sreÄno pot z animiranim filmom okoli sveta!
Odhodi: 26.5. ob 10.00 Kino Kulturni dom (Iz), 27.5. ob 22.00 Kinodvor (Lj), 28.5. ob 20.00 Art Kino Odeon (Iz).
