spremljevalni program
Svetilnik in ??iva punta
Ko projektorji ugasnejo, se filmska kolonija z otoka vsak večer zbere na dru??enju na punti. Okrog svetilnika pa bo letos ??e kako ??ivahno tudi podnevi: na prostem bodo potekali pogovori z gostujočimi ustvarjalci, tudi na temo praktičnega ustvarjanja za gojence Vesele kamere, in tam se bo odvijal večji del spremljevalnega programa, predstavitve knjig in drugih nefilmskih, a s festivalom povezanih projektov, filmski kviz in ??e kaj. Festivalska kuhinja bo di??ala po vseh kontinentih, poskusili pa boste lahko tudi indijske jogurtove napitke, napitke iz presne zelenjave, arabske in cejlonske čajčke, limonade in ??e kaj. Zraven bo stala filmska tr??nica in raznovrstna ponudba izdelkov iz oddaljenih de??el.
knji??nica knjigarne Azil
V splo??no s filmom pre??eto atmosfero festivala se bo na festivalski punti vključila tudi knjigarna Azil, ki deluje v okviru ZRC SAZU. Azilovci bodo na svoji stojnici predstavljali knjige s področja filmske literature, na njihovi stojnici pa si boste poleg cinefilskih lahko izposodili tudi ??irok spekter knjig s filozofsko in socialno problematiko, in jih od??li prebirat kam v senco borovcev - a ne pozabite - čeprav na pla??i, so Azilove knjige milje daleč od običajne literature za na pla??o.
knji??na tr??nica zalo??be *cf.
Na punti bo prisotna tudi zalo??ba *cf., ki bo predstavila dve knji??ni novosti iz področja Oto??kih kontinentov: Pot med palačama arabskega avtorja Naguiba Mahfouza (Zbirka extra) in pa delo bosankega avtorja Nenada Veličkovi�?a Sahib (Zbirka kaif). Obiskovalcem bodo na voljo tudi dvdji iz filmoteka Mladina, po ugodni ceni, primerni za ??tudentske ??epe.
NAGUIB MAHFOUZ: Pot med palačama, Zbirka extra
“Dokler Naguib Mahfouz ni leta dobil 1988 Nobelove nagrade, so ga zunaj arabskega sveta poznali samo ??tudenti arabskih in bli??njevzhodnih ??tudijev, zvečine kot pisca slikovitih zgodb iz ??ivljenja kairskega ni??jega srednjega razreda. Leta 1980 sem si prizadeval zbuditi zanimanje newyor??kega zalo??nika, ki je hotel tiskati knjige ‘tretjega sveta’, da bi izdal več del tega velikega pisatelja, in sicer v dobrem prevodu; po kratkem premisleku je moj predlog zavrnil. Ko sem se pozanimal zakaj, mi je rekel (ironije ni bilo opaziti), da je arab??čina kontroverzen jezik.”
Prvi arabsko pi??oči pisatelj z Nobelovo nagrado je odra??čal je v starodavni kairski četrti Gamalija, kar je močno zaznamovalo predvsem njegovo realistično/naturalistično obdobje, v katero sodijo tudi romani Kairske trilogije (Pot med palačama – Bejn el Kasrejn, 1956, Palača po??elenja – Kasr el-?�auk in Cukrarska – El-Sokarija, 1957), ki so mu prinesli sloves “portretista tradicionalnega mestnega ??ivljenja”. Liki, ki jih srečamo v romanih tega obdobja, so postali bralcem – in gledalcem, saj so bili po večini njegovih romanov posneti filmi – tako domači, da so njihova imena postala pridevki za vsakdanjo rabo.
“�?e me bo ??elja po pisanju kdaj minila,” je ta veliki pisatelj izjavil v intervjuju pred nekaj leti, “bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.”
NENAD VELI�?KOVI�?: Sahib, Zbirka kaif
Veličkovi�?ev roman Sahib – impresije iz depresije pi??e mlad Angle??, ki mu v naporni mednarodni slu??bi pomaga ??ofer Sakib, po poklicu sicer profesor, ki je hkrati prevajalec, slu??abnik, oskrbovalec, nakupovalec, tola??nik, ki mu ob nedeljah zjutraj postre??e z vročimi prestami, ki mu prinese malico v slu??bo, kadar de??uje ali kadar se mu ne ljubi iti ven, ki ga vozi na posebne juhe, ko ima mačka, ki mu kuha čaje, ko je bolan. Sakib je za Angle??a kot rokavica, s katero se dotika tega potencialno ku??nega dela sveta. Dokler se lokalec Sakib do delodajalca vede, kot se spodobi, da se slu??abnik vede do gospodarja (sahiba), je vse v redu. �?e si drzne povedati svoje mnenje, podkrepljeno z dejstvi, z očitnim, mu da Angle?? hitro vedeti, kje je njegovo mesto.
Veličkovi�?u se je s tem metonimijskim postopkom posrečilo naslikati skoraj mimetično podobo povojne Bosne in Hercegovine, dr??ave, v kateri je slu??ba v mednarodni misiji pravi zadetek, saj so restavracije odlične, avtomobilske bombe in samomorilski teroristi so velika redkost, ni malarije, aidsa, ebole, vsi govorijo angle??ko, resda slabo, ampak če se potrudi??, jih lahko razume??, na morje, ki je toplo in brez morskih psov, pride?? v treh urah, plača pa – kot da nič od tega ne bi bilo res. Angle?? ima rad svoj d??ip, ker so na njem črne tablice in zato vsi vedo, kdo je. In vse si lahko dovoli. Veličkovi�? resnično lahko ironično sklene: »Nikjer ni tako lepo biti tujec kakor v Bosni.«
predstavitev producentske delavnice eave
V sklopu leto??njega Kino Otoka, festivala filma Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, se bo v soboto, 28. maja, predstavila evropska delavnica za producente EAVE. Predstavitev EAVE bo potekala v soboto, 28. maja, v Art kinu Odeon ob 14.30. Prijave sprejema Media Desk najkasneje do petka, 20. maja 2005.
Ustvarjalnice na Punti
Na punti se bodo odvile tudi umetni??ke delavnice , tako za otoke kot za vse tiste, ki to ostajajo letom navkljub. Ob svetilniku je veliko kamnov- zato bo letos kamen tudi osnova za sestavljanje nenavadnih skulptur. Z lepljenjem bo nastajala mno??ica novih oblik. ?�e posebej bodo ??a??iveli kamni s pomočjo barv. Dobili bodo novo podobo s poslikavanjem z akrilnimi barvami. Gnetli bomo glino in slano testo - packali in oblikovali različne izdelke. Izdelali bomo plavajoče lampijončke,ki se bodo zvečer pozibavali na morju in dajali poseben čar dogajanju.
Pri svetilniku je tudi velik peskovnik, v katerem bo u??itek ustvarjati z vodo in mivko. Seveda bomo na delavnicah vmes tudi kaj zapeli in zaplesali, povedali kak??no pravljico, ob koncu vsake delavnice se bo prostor pri svetilniku spremenil v galerijo na prostem.
Program ustvarjalnic:
- 25.maj ob 18. uri- izdelava lampijončkov
- 26.maj ob 18 uri – kamnite skulpture
- 27. maj ob 18. uri – poslikavanje kamnov
- 28.maj ob 18 .uri – glina
- 29.maj ob 18.uri – slano testo
Svetilnik in ??iva punta
Ko projektorji ugasnejo, se filmska kolonija z otoka vsak večer zbere na dru??enju na punti. Okrog svetilnika pa bo letos ??e kako ??ivahno tudi podnevi: na prostem bodo potekali pogovori z gostujočimi ustvarjalci, tudi na temo praktičnega ustvarjanja za gojence Vesele kamere, in tam se bo odvijal večji del spremljevalnega programa, predstavitve knjig in drugih nefilmskih, a s festivalom povezanih projektov, filmski kviz in ??e kaj. Festivalska kuhinja bo di??ala po vseh kontinentih, poskusili pa boste lahko tudi indijske jogurtove napitke, napitke iz presne zelenjave, arabske in cejlonske čajčke, limonade in ??e kaj. Zraven bo stala filmska tr??nica in raznovrstna ponudba izdelkov iz oddaljenih de??el.
knji??nica knjigarne Azil
V splo??no s filmom pre??eto atmosfero festivala se bo na festivalski punti vključila tudi knjigarna Azil, ki deluje v okviru ZRC SAZU. Azilovci bodo na svoji stojnici predstavljali knjige s področja filmske literature, na njihovi stojnici pa si boste poleg cinefilskih lahko izposodili tudi ??irok spekter knjig s filozofsko in socialno problematiko, in jih od??li prebirat kam v senco borovcev - a ne pozabite - čeprav na pla??i, so Azilove knjige milje daleč od običajne literature za na pla??o.
knji??na tr??nica zalo??be *cf.
Na punti bo prisotna tudi zalo??ba *cf., ki bo predstavila dve knji??ni novosti iz področja Oto??kih kontinentov: Pot med palačama arabskega avtorja Naguiba Mahfouza (Zbirka extra) in pa delo bosankega avtorja Nenada Veličkovi�?a Sahib (Zbirka kaif). Obiskovalcem bodo na voljo tudi dvdji iz filmoteka Mladina, po ugodni ceni, primerni za ??tudentske ??epe.
NAGUIB MAHFOUZ: Pot med palačama, Zbirka extra
“Dokler Naguib Mahfouz ni leta dobil 1988 Nobelove nagrade, so ga zunaj arabskega sveta poznali samo ??tudenti arabskih in bli??njevzhodnih ??tudijev, zvečine kot pisca slikovitih zgodb iz ??ivljenja kairskega ni??jega srednjega razreda. Leta 1980 sem si prizadeval zbuditi zanimanje newyor??kega zalo??nika, ki je hotel tiskati knjige ‘tretjega sveta’, da bi izdal več del tega velikega pisatelja, in sicer v dobrem prevodu; po kratkem premisleku je moj predlog zavrnil. Ko sem se pozanimal zakaj, mi je rekel (ironije ni bilo opaziti), da je arab??čina kontroverzen jezik.”
Prvi arabsko pi??oči pisatelj z Nobelovo nagrado je odra??čal je v starodavni kairski četrti Gamalija, kar je močno zaznamovalo predvsem njegovo realistično/naturalistično obdobje, v katero sodijo tudi romani Kairske trilogije (Pot med palačama – Bejn el Kasrejn, 1956, Palača po??elenja – Kasr el-?�auk in Cukrarska – El-Sokarija, 1957), ki so mu prinesli sloves “portretista tradicionalnega mestnega ??ivljenja”. Liki, ki jih srečamo v romanih tega obdobja, so postali bralcem – in gledalcem, saj so bili po večini njegovih romanov posneti filmi – tako domači, da so njihova imena postala pridevki za vsakdanjo rabo.
“�?e me bo ??elja po pisanju kdaj minila,” je ta veliki pisatelj izjavil v intervjuju pred nekaj leti, “bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.”
NENAD VELI�?KOVI�?: Sahib, Zbirka kaif
Veličkovi�?ev roman Sahib – impresije iz depresije pi??e mlad Angle??, ki mu v naporni mednarodni slu??bi pomaga ??ofer Sakib, po poklicu sicer profesor, ki je hkrati prevajalec, slu??abnik, oskrbovalec, nakupovalec, tola??nik, ki mu ob nedeljah zjutraj postre??e z vročimi prestami, ki mu prinese malico v slu??bo, kadar de??uje ali kadar se mu ne ljubi iti ven, ki ga vozi na posebne juhe, ko ima mačka, ki mu kuha čaje, ko je bolan. Sakib je za Angle??a kot rokavica, s katero se dotika tega potencialno ku??nega dela sveta. Dokler se lokalec Sakib do delodajalca vede, kot se spodobi, da se slu??abnik vede do gospodarja (sahiba), je vse v redu. �?e si drzne povedati svoje mnenje, podkrepljeno z dejstvi, z očitnim, mu da Angle?? hitro vedeti, kje je njegovo mesto.
Veličkovi�?u se je s tem metonimijskim postopkom posrečilo naslikati skoraj mimetično podobo povojne Bosne in Hercegovine, dr??ave, v kateri je slu??ba v mednarodni misiji pravi zadetek, saj so restavracije odlične, avtomobilske bombe in samomorilski teroristi so velika redkost, ni malarije, aidsa, ebole, vsi govorijo angle??ko, resda slabo, ampak če se potrudi??, jih lahko razume??, na morje, ki je toplo in brez morskih psov, pride?? v treh urah, plača pa – kot da nič od tega ne bi bilo res. Angle?? ima rad svoj d??ip, ker so na njem črne tablice in zato vsi vedo, kdo je. In vse si lahko dovoli. Veličkovi�? resnično lahko ironično sklene: »Nikjer ni tako lepo biti tujec kakor v Bosni.«
predstavitev producentske delavnice eave
V sklopu leto??njega Kino Otoka, festivala filma Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, se bo v soboto, 28. maja, predstavila evropska delavnica za producente EAVE. Predstavitev EAVE bo potekala v soboto, 28. maja, v Art kinu Odeon ob 14.30. Prijave sprejema Media Desk najkasneje do petka, 20. maja 2005.
Ustvarjalnice na Punti
Na punti se bodo odvile tudi umetni??ke delavnice , tako za otoke kot za vse tiste, ki to ostajajo letom navkljub. Ob svetilniku je veliko kamnov- zato bo letos kamen tudi osnova za sestavljanje nenavadnih skulptur. Z lepljenjem bo nastajala mno??ica novih oblik. ?�e posebej bodo ??a??iveli kamni s pomočjo barv. Dobili bodo novo podobo s poslikavanjem z akrilnimi barvami. Gnetli bomo glino in slano testo - packali in oblikovali različne izdelke. Izdelali bomo plavajoče lampijončke,ki se bodo zvečer pozibavali na morju in dajali poseben čar dogajanju.
Pri svetilniku je tudi velik peskovnik, v katerem bo u??itek ustvarjati z vodo in mivko. Seveda bomo na delavnicah vmes tudi kaj zapeli in zaplesali, povedali kak??no pravljico, ob koncu vsake delavnice se bo prostor pri svetilniku spremenil v galerijo na prostem.
Program ustvarjalnic:
- 25.maj ob 18. uri- izdelava lampijončkov
- 26.maj ob 18 uri – kamnite skulpture
- 27. maj ob 18. uri – poslikavanje kamnov
- 28.maj ob 18 .uri – glina
- 29.maj ob 18.uri – slano testo
