V prvi osebi: Pablo in Lisandro
spra??eval Jurij Meden
foto © Nejc VavpetiÄ
SreÄali smo se z najbolj neuÄakanima gostoma leto??njega festivala, ki sta v Izolo prispela ??e pred priÄetkom festivala. Pablo Trapero in Lisando Alonso, boter in enfant terrible novega argentinskega filma, sta nam zaupala nekaj misli o svojem ustvarjanju ter nekaj sve??ih vtisov pred-festivalskega utripa. Oba intervjuja sta nastala v produkciji prolifiÄne internacionalne gonzo-tvrdke Vesela kamera (Salud!).
intervju s Pablom Traperom [2.6 Mb]
intervju z Lisandrom Alonsom [6.7 Mb]Intervju z Lisandrom Alonsom
Moja najveÄja ??elja je, da vsakdo vidi drugaÄen film.
Bi lahko – s perspektive poznavalca – kaj povedali o nedavnem fenomenu tako imenovanega argentinskega filma?
Mislim, da je najbolj pomemben pojav mnogih novih filmskih ??ol. Mnogo mladih ljudi je naenkrat imelo prilo??nost, da se ??olajo in se tam nauÄijo mnogo o snemanju filmov. VÄasih si moral dolgo – pet ali ??est let - delati kot asistent re??iserja, preden so ti dovolili, da si posnel svoj prvi film. Sedaj lahko naredimo, kar hoÄemo. Seveda snemamo svoje filme brez Äesarkoli, brez zares dobre tehniÄne opreme.
Bi se strinjali z ugotovitvijo, da so k nastanku tako imenovanega ‘novega vala’ predvsem dru??beno anga??iranega filma v Argentini prispevale tudi nemirne ekonomske in politiÄne razmere?
Ja, to je seveda res. A v osnovi ??elimo le snemati filme o navadnih, vsakdanjih ljudeh. O tem, kako se premikajo, kako pre??ivijo. V na??ih filmih je to nekaj novega. S tem prikazujemo tudi ekonomske in politiÄne razmere v Argentini.
Filmi o vsakdanjem ??ivljenju preprostih ljudi – to je tudi lep opis za oba tvoja filma, Svobodo in Mrtve, ki sta ??e zlasti presenetljiva zato, ker bri??eta mejo med fikcijo in dokumentarcem.
Zavedam se the dveh pojmov, a med snemanjem o tem preprosto ne razmi??ljam. Mislim pa, da je to sijajno: ustvariti nekaj, kar lahko hkrati gledamo kot fikcijo in dokumentarec. Menim, da so vsi dobri filmi – filmi, ki so mi v??eÄ – tak??ni. Ljudem dajo veÄ misliti o tem, kar gledajo.
Stari rek pravi, da najbolj??i filmski ustvarjalci vedno delajo en in isti film, kar lahko reÄemo tudi za dva tvoja filma: Mrtvi so na nek naÄin nadaljevanje Svobode.
No, vse kar lahko reÄem, je, da me zanima raziskovanje mo??nosti, ki jih ponuja film in da to poÄnem na svoj lasten naÄin. Morda se bom v prihodnosti spremenil, a to se bo zgodilo pomalem. V naslednjem, tretjem filmu, bom posku??al narediti nekaj drugaÄnega, a hkrati bo zagotovo imel podobno atmosfero, kot jo sreÄamo v mojem prvem in drugem filmu.
Za film Mrtvi obstaja skoraj toliko obrazlo??itev kot njegovih obÄudovalcev. Nekateri v njem vidijo odo ÄloveÄnosti, drugi pa film o serijskih morilcih.
Moja najveÄja ??elja je, da vsakdo vidi drugaÄen film. U??ivam, ko spra??ujem ljudi, kaj si o njem mislijo – in spo??tujem vsa njihova mnenja.
Rekel si, da G. Vargas, protagonist Mrtvih, v svojem ??ivljenju ni videl filma. Je videl Mrtve in Äe je, kaj si je ob tem mislil?
Ko je bil film prviÄ prikazan v Buenos Airesu, sem ga prosil, da se udele??i premiere. Pri??el je v mesto in ko sem ga po projekciji vpra??al, kaj si o filmu misli, me je pogledal in dejal, da ne more povedati niÄesar, ker ga ne more z niÄemer primerjati. Nekateri med njegovimi prijatelji so se prito??evali, da je film malce predolg. Zato ne vem prav dobro, kaj si o filmu misli sedaj, a prepriÄan sem, da je zelo u??ival med nejgovim nastajanjem. Vsake toliko se ??e vedno pogovarjava, v kratkem pa bom z njim posnel kratki film.
Naslove obeh tvojih filmov lahko razumemo kot ironiÄni komentar o ljudeh, ki so prikazani v obeh filmih. Kak??en je tvoj osebni obÄutek glede teh ljudi?
Zares jih obÄudujem. Vidim jih kot Äiste ljudi, drugaÄne od mestnih ljudi. Zelo me zanima, kako in kaj razmi??ljajo o svetu, v katerem morajo ??iveti, saj je ta svet bolj ‘na??’ kot ‘njihov’. Iz te radovednosti se rodi u??itek – res u??ivam pri snemanju svojih filmov. Ker jih sam spo??tujem, tudi oni spo??tujejo mene.
