Fribourg – Izola

Festivali kinematografij tretjega sveta

Promoviranje in predstavljanje kakovostnega filma, kinematografska in kulturna raznolikost so glavni cilji, ki so si jih pred petindvajsetimi leti zastavili organizatorji prvega filmskega festivala v Fribourgu. Odtlej v mestecu francosko govorečega dela ?�vice vsako zgodnjo pomlad pripravijo razstavo filmov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike ter tako v ?�vico in Evropo pripeljejo avtorje in filme, za katere na velikih platnih evropskih festivalov pogosto ni posluha, interesa in denarja. V Fribourgu so poiskali tako interes kot sredstva – na??li so jih pod zavetni??tvom ??vicarske zvezne pisarne za razvoj in sodelovanje, ??vicarske zvezne kulturne agencije, dr??ave, kantona Fribourg, a tudi v zasebnih organizacijah, kakr??na je denimo Loterie Romande.

?�vica je kajpak neprimerljiva z veliko večino evropskih de??el, razred zase predstavlja predvsem njena finančna neodvisnost, saj ji omogoča dvignjeno glavo in zravnano hrbtenico pri vpra??anjih, kjer ostale dr??ave klonejo – mecenstvo, pomoč de??elam tretjega sveta je nedvomno eno izmed teh. Poleg Nizozemske in Francije, deloma Velike Britanije je pravzaprav edina, katere pogled se??e čez planke. Tej solidarnosti svoje nedvomno prida tudi zgodovina, katera sleherno izmed na??tetih dr??av opominja na dejanja in čase, ki pričajo o precej bolj oporečni (za)vesti teh danes tako zagrizenih mecenk.

Fribourg??ki festival je skozi leta krepko prerasel lokalni okvir: svoj program in goste predstavlja občinstvu, novinarjem in filmskim ljudem iz celotne dr??ave ter tujine, s pomočjo distributerske ter prodajne hi??e Trigon-film, ki skupaj s festivalom vsako leto odkupi do ??est filmov, ??ivi celo leto ter pod imenom Filmi iz juga in kot festival v malem potuje po ??vicarskih mestih ter sosednjih de??elah (Avstriji, Italiji).

Od leta 1997 sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi festivali, denimo Innsbruckom, Philipini, Keralo (Indija), letos naj bi se jim pridru??il ??e festival Kino Otok – Isola Cinema, ki ga bo maja obiskal direktor Fribourga, Martial Knaebel. Ob filmih, za katere se oboji zavzemamo, bomo nadaljevali načete pogovore o kooperativi in iskali potencialne finančne pomočnike, ki bi Kino Otoku omogočili razvoj. Oziroma natančneje – obstoj.

Kino Otok – deseti brat

Lanski gostje Kino Otoka so glas o majhnem, prijaznem Slovenskem festivalu ponesli v svet. Občinstvo ga je prav tako lepo sprejelo, mediji tudi. Ko smo začeli romati od vrat do vrat skrbnikov kulture in umetnosti na Slovenskem (mednje sodi tudi film), pa se je hitro pokazalo, da prave pomoči za na?? festival ni. Ministrstvo za kulturo si je, kar se tiče skrbni??tva za film, ??e davno opralo roke z ustanovitvijo Filmskega sklada, ta pa se za razvoj filmske kulture v Sloveniji ne čuti poklicanega in jo prepu??ča trgu ter entuziazmu.

Po pomoč smo se odpravili tudi v bogatej??o Evropo: tamkaj??nje kulturne institucije (na filmskem področju je to predvsem Media Plus, ki s subvencijami izdatno podpira prikazovalce, distributerje in festivale) svojo v statutih zapisano “raznolikost kulturnih identitet ter dialoga med njimi” razumejo in podpirajo le v primeru, dokler ta ostaja znotraj meja Evrope.

Od filmskih festivalov tako zahtevajo, da se na njih prika??e najmanj sedemdeset odstotkov evropske filmske produkcije. Dr??ave mecenke (nizozemski Huber Baals, francoski Fond du Sud …) so nam povedale, da največkrat vlagajo v produkcijo, vendar s Slovenijo v nobenem primeru ne morejo sodelovati – na?? BDP je preprosto previsok.

Domači sponzorji so lani zagotovili presenetljivo velik odstotek festivalskega proračuna; presenetljiv predvsem zato, ker se dr??ava spretno izogiba preoblikovanju davčnega sistema, ki bi spodbujalo mecenstvo v kulturi in umetnosti, kot to ??e dolgo poznajo v civiliziranem svetu. ??al smo za subvencije in razpise MK prezeleni, na FS pa so letos tudi zategnili pasove.

Kino Otok – Isola Cinema se bo maja zgodil. Kot ka??e ga bo – tako kot lani – na noge postavila ekipa mladih, v film zaljubljenih – prostovoljcev.