spremljevalni program

Svetilnik in živa punta

Ko projektorji ugasnejo, se filmska kolonija z otoka vsak večer zbere na druženju na punti. Okrog svetilnika pa bo letos še kako živahno tudi podnevi: na prostem bodo potekali pogovori z gostujočimi ustvarjalci, tudi na temo praktičnega ustvarjanja za gojence Vesele kamere, in tam se bo odvijal večji del spremljevalnega programa, predstavitve knjig in drugih nefilmskih, a s festivalom povezanih projektov, filmski kviz in še kaj. Festivalska kuhinja bo dišala po vseh kontinentih, poskusili pa boste lahko tudi indijske jogurtove napitke, napitke iz presne zelenjave, arabske in cejlonske čajčke, limonade in še kaj. Zraven bo stala filmska tržnica in raznovrstna ponudba izdelkov iz oddaljenih dežel.

knjižnica knjigarne Azil

V splošno s filmom prežeto atmosfero festivala se bo na festivalski punti vključila tudi knjigarna Azil, ki deluje v okviru ZRC SAZU. Azilovci bodo na svoji stojnici predstavljali knjige s področja filmske literature, na njihovi stojnici pa si boste poleg cinefilskih lahko izposodili tudi širok spekter knjig s filozofsko in socialno problematiko, in jih odšli prebirat kam v senco borovcev - a ne pozabite - čeprav na plaži, so Azilove knjige milje daleč od običajne literature za na plažo.

knjižna tržnica založbe *cf.

Na punti bo prisotna tudi založba *cf., ki bo predstavila dve knjižni novosti iz področja Otoških kontinentov: Pot med palačama arabskega avtorja Naguiba Mahfouza (Zbirka extra) in pa delo bosankega avtorja Nenada Veličkovića Sahib (Zbirka kaif). Obiskovalcem bodo na voljo tudi dvdji iz filmoteka Mladina, po ugodni ceni, primerni za študentske žepe.

NAGUIB MAHFOUZ: Pot med palačama, Zbirka extra

“Dokler Naguib Mahfouz ni leta dobil 1988 Nobelove nagrade, so ga zunaj arabskega sveta poznali samo študenti arabskih in bližnjevzhodnih študijev, zvečine kot pisca slikovitih zgodb iz življenja kairskega nižjega srednjega razreda. Leta 1980 sem si prizadeval zbuditi zanimanje newyorškega založnika, ki je hotel tiskati knjige ‘tretjega sveta’, da bi izdal več del tega velikega pisatelja, in sicer v dobrem prevodu; po kratkem premisleku je moj predlog zavrnil. Ko sem se pozanimal zakaj, mi je rekel (ironije ni bilo opaziti), da je arabščina kontroverzen jezik."
Prvi arabsko pišoči pisatelj z Nobelovo nagrado je odraščal je v starodavni kairski četrti Gamalija, kar je močno zaznamovalo predvsem njegovo realistično/naturalistično obdobje, v katero sodijo tudi romani Kairske trilogije (Pot med palačama – Bejn el Kasrejn, 1956, Palača poželenja – Kasr el-Šauk in Cukrarska – El-Sokarija, 1957), ki so mu prinesli sloves “portretista tradicionalnega mestnega življenja”. Liki, ki jih srečamo v romanih tega obdobja, so postali bralcem – in gledalcem, saj so bili po večini njegovih romanov posneti filmi – tako domači, da so njihova imena postala pridevki za vsakdanjo rabo.
“Če me bo želja po pisanju kdaj minila,” je ta veliki pisatelj izjavil v intervjuju pred nekaj leti, “bi rad, da bi bil to moj zadnji dan.”

NENAD VELIČKOVIĆ: Sahib, Zbirka kaif

Veličkovićev roman Sahib – impresije iz depresije piše mlad Anglež, ki mu v naporni mednarodni službi pomaga šofer Sakib, po poklicu sicer profesor, ki je hkrati prevajalec, služabnik, oskrbovalec, nakupovalec, tolažnik, ki mu ob nedeljah zjutraj postreže z vročimi prestami, ki mu prinese malico v službo, kadar dežuje ali kadar se mu ne ljubi iti ven, ki ga vozi na posebne juhe, ko ima mačka, ki mu kuha čaje, ko je bolan. Sakib je za Angleža kot rokavica, s katero se dotika tega potencialno kužnega dela sveta. Dokler se lokalec Sakib do delodajalca vede, kot se spodobi, da se služabnik vede do gospodarja (sahiba), je vse v redu. Če si drzne povedati svoje mnenje, podkrepljeno z dejstvi, z očitnim, mu da Anglež hitro vedeti, kje je njegovo mesto.

Veličkoviću se je s tem metonimijskim postopkom posrečilo naslikati skoraj mimetično podobo povojne Bosne in Hercegovine, države, v kateri je služba v mednarodni misiji pravi zadetek, saj so restavracije odlične, avtomobilske bombe in samomorilski teroristi so velika redkost, ni malarije, aidsa, ebole, vsi govorijo angleško, resda slabo, ampak če se potrudiš, jih lahko razumeš, na morje, ki je toplo in brez morskih psov, prideš v treh urah, plača pa – kot da nič od tega ne bi bilo res. Anglež ima rad svoj džip, ker so na njem črne tablice in zato vsi vedo, kdo je. In vse si lahko dovoli. Veličković resnično lahko ironično sklene: »Nikjer ni tako lepo biti tujec kakor v Bosni.«

predstavitev producentske delavnice eave

V sklopu letošnjega Kino Otoka, festivala filma Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji, se bo v soboto, 28. maja, predstavila evropska delavnica za producente EAVE. Predstavitev EAVE bo potekala v soboto, 28. maja, v Art kinu Odeon ob 14.30. Prijave sprejema Media Desk najkasneje do petka, 20. maja 2005.

Ustvarjalnice na Punti

Na punti se bodo odvile tudi umetniške delavnice , tako za otoke kot za vse tiste, ki to ostajajo letom navkljub. Ob svetilniku je veliko kamnov- zato bo letos kamen tudi osnova za sestavljanje nenavadnih skulptur. Z lepljenjem bo nastajala množica novih oblik. Še posebej bodo žaživeli kamni s pomočjo barv. Dobili bodo novo podobo s poslikavanjem z akrilnimi barvami. Gnetli bomo glino in slano testo - packali in oblikovali različne izdelke. Izdelali bomo plavajoče lampijončke,ki se bodo zvečer pozibavali na morju in dajali poseben čar dogajanju.
Pri svetilniku je tudi velik peskovnik, v katerem bo užitek ustvarjati z vodo in mivko. Seveda bomo na delavnicah vmes tudi kaj zapeli in zaplesali, povedali kakšno pravljico, ob koncu vsake delavnice se bo prostor pri svetilniku spremenil v galerijo na prostem.

Program ustvarjalnic:

  • 25.maj ob 18. uri- izdelava lampijončkov
  • 26.maj ob 18 uri – kamnite skulpture
  • 27. maj ob 18. uri – poslikavanje kamnov
  • 28.maj ob 18 .uri – glina
  • 29.maj ob 18.uri – slano testo