drupal

Deset dni 24. festivala Amidei je najmočneje zaznamoval prihod Abbasa Kiarostamija – velikana iranskega filma, pesnika, slikarja, fotografa, predvsem pa antropologa in humanista brez primere. V Gorici je ostal tri dni, prejel nagrado za avtorski opus, se srečal z novinarji in publiko, preostali čas pa se je skrival nekje po okoliških gričih. Z njim smo se v Hiši filma srečali tudi Otočani; kaj smo dorekli, naj zaenkrat ostane skrivnost. Če ste zamudili priložnost, da bi mojstru prisluhnili osebno, vam preostane še ena priložnost, nekaj njegovih besed si lahko preberete tukaj.

Sicer pa ob koncu Amideia lahko zapišemo, da je z letošnjim letom postal čisto pravi festival: s projekcijami stotih filmov, ki so se vrstile od jutra do večera, gosti (predvsem režiserji in scenaristi, katerim je festival tudi posvečen) in vse večjim zanimanjem domačih in tujih novinarjev, publiki pa se je zlasti z večernimi predstavami v letnem kinu na goriškem gradu prikupil že zdavnaj. Za prihodnje leto organizatorji obljubljajo, da se bo festival odprl, se iz bolj kot ne lokalnega filmskega dogodka razširil čez meje in se naučil vsaj enega tujega jezika – največja pomanjkljivost Amideia je nedvomno ta, da so (z redkimi izjemami) vsi filmi sinhronizirani v italijanski jezik. Več na spletni strani festivala Amidei.