Helmut Groschup je direktor Mednarodnega filmskega festivala v Innsbrucku, najbližjega sorodnika in somišljenika festivala Isola Cinema – Kino Otok, ki bo v glavno mesto Tirolske letos junija že štirinajstič prinesel izbor filmov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Med ogledovanjem festivalskih prizorišč smo v njegovo navdušenje nad slovensko obalo zavrtali s par vprašanji o ladjevju, ki pluje proti izolskemu morju.
Vprašanje ustanovitelju in direktorju festivala svetovnih kinematografij: kako bi opredelili pogosto opevano avtentičnost svetovnega filma?
HG: Ljudje v kinu – kjerkoli na svetu – najraje gledajo tisto, česar sami v vsakdanjem življenju nimajo v velikih količinah, naj bo to ljubezen, okus nevarnosti, karkoli že, hodijo iskat tisto, kar iščejo v življenju, a to lahko dobijo le v kinu. Zato ima film na razpolago vse želje človeštva, da jih spravi v vizijo in na platno. Sam sem prepričan, da kljub temu v filmski umetnosti ne obstaja neskončno veliko motivov: imamo znanstveno-fantastiko, kriminalne zgodbe, ljubezenske zgodbe … in mislim, da so si te povsod zelo podobne. Film je internacionalen jezik: poljub je poljub v katerikoli deželi na tem svetu. Zato je v svetovnem filmu avtentičnosti ravno toliko – nič več in nič manj – kot v katerikoli evropski ali ameriški kinematografiji. To je obenem tudi moja mala kritika svetovnega filma.
Kako izbirate filme za svojo publiko?
HG: Filmi, ki jih vozimo na naš festival, so majhni filmi, a imajo v svojem središču te osrednje motive, o katerih sem govoril. Iskati motive, ki ne obstajajo, pomeni delati ali kazati filme, ki jim nihče ne more slediti, zgodbe, ki to niso, ker se nikoli zares ne zgodijo. Platno in scenarij nista intimni dnevnik filmarja, tak film ne zanima nikogar – razen morda filmske kritike ali festivalskih direktorjev. Zato se mi zdi, da se bom moral še nekoliko pogovoriti z vašim Vladom Škafarjem …
In kaj mu boste rekli?
HG: Spomnil ga bom, da je naš cilj ta, da naredimo nekaj za popularnost filma t.i. tretjega sveta, da bo postal priljubljen in prepoznan vsaj toliko kot denimo španski, nemški filmi. In mu seveda zaželel ogromno sreče pri vodenju festivala. Veste, sem zelo srečen, da je naš Innsbruck dobil sestrski festival v Sloveniji. Imamo poleg hribov zdaj še svojo malo obalo …
