User login |
Santiagovi dnevi v kinematografih!
»Križanec novega latinskoameriškega angažiranega filma in Scorsesejevega Taksista.« Josue Mendez o filmu:
Lik Santiaga Romana predstavlja prevarano perujsko generacijo, ki je žrtvovala svojo mladost v zameno za bitko. Generacijo, ki se je vrnila domov, da bi se borila za preživetje v družbi, ki se ne spominja njenega junaštva, ki otroke pripravlja za vojno in pozablja v času miru. V svojem vizualnem slogu in strukturi je film eklektičen in na trenutke fragmentiran, prav tako kot njegov glavni protagonist. Tako Santiago kot sam film v začetku brezciljno iščeta svojo pot. Jasni cilj se jima izmika. Ko pa Santiago odločno vstopi v svoje novo življenje, tudi film steče hitreje. Od tega trenutka dalje se prične naglo odvijati zgodba glavnega lika, njegovega poskusa adaptacije v svet vsakdanjega življenja in reševanja izgubljenih duš, ki jih srečuje na svoji poti. Prevladuje ročna kamera, ki naj bi gledalca približala duševnemu stanju lika, njegovi paranoji, nestabilnosti in socialni krhkosti. Tudi občasni montažni preskoki naj bi razkrivali tesnobne vzgibe Santiagovih misli. o snemanjuScenarij sem pisal tri mesece. Nato sem uporabil Coppolin pristop: igralce sem za dva meseca osamil in jim naročil naj improvizirajo. Med vajami sem zavrgel 70 % predloge, saj so mi igralci, še posebej Pietro Sibille (glavni igralec), dali nov navdih in znatno obogatili scenarij. Resnični Santiago Roman, po katerem je film tudi nastal, je bil prisoten tako med pripravami kot pri snemanju. Ko smo dosegli želeni rezultat, smo začeli s snemanjem, ki je trajalo 24 dni. Film sem financiral sam, s pomočjo nekaterih sponzorjev, s podporo Hubert Bals Funds (Rotterdam) in delavnice Produire au Sud (Festival treh kontinentov, Nantes). Snemal sem na Super 16 mm trak, tako zaradi finančnih razlogov, kot zaradi vizualnega učinka, ki mi je ljubši, kot tisti pri 35 mm formatu. Oglejte si še: |