drupal

Za isolacinema.org Nina Peče
Foto (c) Franziska Thurner

Freistadt je mestece z 8.000 prebivalci na robu Avstrije, 200 km od Prage in 150 km od prvega visokogorja, od koder prihaja domoljubni avstrijski film. Wolfgang Steininger, lastnik lokalnega kina in podpornik kulturno-umetniškega programa v Freistadtu ter soorganizator filmskega festivala Crossing Europe v sosednjem Linzu, je direktor festivala Der Neue Heimat Film že vseh 18 let, v zadnjem času pa mu ob strani stoji nova generacija še ne dvajsetletnih prostovoljcev, ki se urijo v tehničnih in organizacijskih veščinah priprave in izvedbe filmskega festivala.

V štirih dvoranah in letnem kinu se je konec avgusta zvrstilo več kot 50 celovečernih, dokumentarnih in kratkih filmov s posebnimi poudarki na madžarski, italijanski in švicarski sodobni produkciji. V Freistadtu se z roko v roki vrtita film in glasba. Že otvoritveni večer s filmoma Accordion Tribe in Alphorn režiserja Stefana Schwieterta sta pospremila koncert alpskih rogov in harmonikarski dvojec Bibič – Lechner. Bratku so se še pred koncem festivala pridružili The Madleys, tako da smo ob zaključku prisostvovali čarobnemu Potujočemu kinu Bridka Bebiča.

V tekmovalnem programu festivala smo si ogledali šest večinoma zelo kakovostnih filmov, med katerimi so poleg zmagovalca žirijo navdušili predvsem italijanski prvenec La Destinazione (Cilj) režiserja Piera Sanne, 62-letnega karabinerja s Sardinije; ruski prvenec Vremja žatvi (Čas žetve) Marine Razbežkine ter palestinski film Atash (Žeja), ki ga je režiral mladi Tawfik Abu Wael. Denarno nagrado za najboljši film po izboru žirije je prejel film Tout en Hiver sans Feu (Dolga zima brez ognja) režiserja Grega Zglinskega, ki je lani nastal v švicarsko-belgijsko-poljski koprodukciji, občinstvo pa je izbralo grški film Politiki Kouzina (Ščepec začimb) režiserja Tasosa Boulmetisa.

Tudi Kino Otok je v Freistadtu tkal sestrske vezi, morje in sonce pa smo v hladno jesensko okolje ponesli kar na letečih otokih (na fotografiji!).