drupal

za isolacinema.org piše Neva Nahtigal
foto © Nejc Vavpetič

»V filmu najdeš vse, iz česar je življenje.«

»Resnično verjamem, da so tam, kjer so ženske zatirane in nesrečne, tudi moški nesrečni. Moški so srečni s srečnimi ženskami, z ženskami, ki cvetijo…,« razmišlja Yasmine Kassari, cvetoča scenaristka in režiserka prve bere letošnje Trgatve. Spraševalca gleda naravnost v oči, polnokrvne misli pa ji v pogovorih tečejo gladko kot na platnu filmska govorica.

Ta, kot pravi sama, ne sledi nobenemu velikemu vzorniku. »Vse je v čustvih, v tem, kako sam vidiš svet skozi oko kamere…«. Tarkovski ji je sicer »absolutno najljubši - popoln čarovnik«, vendar ima vsak ustvarjalec svoj edinstveni univerzum, pravi, in če poskušaš slediti drugim, ne moreš biti to, kar si ti sam.

Slednje je za Yasmine Kassari, ki rjavih oči in tople polti živi v Belgiji, daleč najpomembnejše; ko moški v njenem filmu razodevajo izkušnje drugorazrednosti zaradi »neprave« barve kože, namreč govorijo tudi o njeni izkušnji: »Biti arabskega porekla pomeni vsak dan se boriti za to, da si lahko ti…«. Kljub visoki zavesti o negativnih pojavih v družbi in referiranja nanje skozi besede filmskih junakov pa ne ustvarja filmov, da bi pošiljala politična sporočila. »Če bi me zanimala politika, bi postala političarka, res. Film je prikaz človečnosti, v tem pa najdeš vse, iz česar je življenje – politiko, družbo, ljubezen, sovraštvo….« Speči otrok je (lahko) nastal zato, ker se je v takratni študentki drugega letnika medicine, prebudila poezija. Pustila je medicino, čeprav je s tem povzročila nemalo razburjenja v svoji družini, in se zaradi stare ljubezni do poezije posvetila filmu, »ki združuje poezijo in tehniko«. Yasmine Kassari potrebuje oboje – in ne dosti več kot to: »Ko najdeš svojo pot in hodiš po njej, potrebuješ le veliko zaupanja vase in veliko odpornosti… In podporo dveh, treh ljudi, ki verjamejo v tvoje delo in v to, da ti lahko uspe.«