User login |
Mesečni otok, april 2005Fribourg – Izola
Festivali kinematografij tretjega sveta Promoviranje in predstavljanje kakovostnega filma, kinematografska in kulturna raznolikost so glavni cilji, ki so si jih pred petindvajsetimi leti zastavili organizatorji prvega filmskega festivala v Fribourgu. Odtlej v mestecu francosko govorečega dela Švice vsako zgodnjo pomlad pripravijo razstavo filmov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike ter tako v Švico in Evropo pripeljejo avtorje in filme, za katere na velikih platnih evropskih festivalov pogosto ni posluha, interesa in denarja. V Fribourgu so poiskali tako interes kot sredstva – našli so jih pod zavetništvom švicarske zvezne pisarne za razvoj in sodelovanje, švicarske zvezne kulturne agencije, države, kantona Fribourg, a tudi v zasebnih organizacijah, kakršna je denimo Loterie Romande. Švica je kajpak neprimerljiva z veliko večino evropskih dežel, razred zase predstavlja predvsem njena finančna neodvisnost, saj ji omogoča dvignjeno glavo in zravnano hrbtenico pri vprašanjih, kjer ostale države klonejo – mecenstvo, pomoč deželam tretjega sveta je nedvomno eno izmed teh. Poleg Nizozemske in Francije, deloma Velike Britanije je pravzaprav edina, katere pogled seže čez planke. Tej solidarnosti svoje nedvomno prida tudi zgodovina, katera sleherno izmed naštetih držav opominja na dejanja in čase, ki pričajo o precej bolj oporečni (za)vesti teh danes tako zagrizenih mecenk. Fribourgški festival je skozi leta krepko prerasel lokalni okvir: svoj program in goste predstavlja občinstvu, novinarjem in filmskim ljudem iz celotne države ter tujine, s pomočjo distributerske ter prodajne hiše Trigon-film, ki skupaj s festivalom vsako leto odkupi do šest filmov, živi celo leto ter pod imenom Filmi iz juga in kot festival v malem potuje po švicarskih mestih ter sosednjih deželah (Avstriji, Italiji). Od leta 1997 sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi festivali, denimo Innsbruckom, Philipini, Keralo (Indija), letos naj bi se jim pridružil še festival Kino Otok – Isola Cinema, ki ga bo maja obiskal direktor Fribourga, Martial Knaebel. Ob filmih, za katere se oboji zavzemamo, bomo nadaljevali načete pogovore o kooperativi in iskali potencialne finančne pomočnike, ki bi Kino Otoku omogočili razvoj. Oziroma natančneje – obstoj. Kino Otok – deseti brat
Kino Otok – Isola Cinema se bo maja zgodil. Kot kaže ga bo – tako kot lani – na noge postavila ekipa mladih, v film zaljubljenih – prostovoljcev. |
Lanski gostje Kino Otoka so glas o majhnem, prijaznem Slovenskem festivalu ponesli v svet. Občinstvo ga je prav tako lepo sprejelo, mediji tudi. Ko smo začeli romati od vrat do vrat skrbnikov kulture in umetnosti na Slovenskem (mednje sodi tudi film), pa se je hitro pokazalo, da prave pomoči za naš festival ni. Ministrstvo za kulturo si je, kar se tiče skrbništva za film, že davno opralo roke z ustanovitvijo Filmskega sklada, ta pa se za razvoj filmske kulture v Sloveniji ne čuti poklicanega in jo prepušča trgu ter entuziazmu. 
Po pomoč smo se odpravili tudi v bogatejšo Evropo: tamkajšnje kulturne institucije (na filmskem področju je to predvsem Media Plus, ki s subvencijami izdatno podpira prikazovalce, distributerje in festivale) svojo v statutih zapisano "raznolikost kulturnih identitet ter dialoga med njimi" razumejo in podpirajo le v primeru, dokler ta ostaja znotraj meja Evrope. 
Domači sponzorji so lani zagotovili presenetljivo velik odstotek festivalskega proračuna; presenetljiv predvsem zato, ker se država spretno izogiba preoblikovanju davčnega sistema, ki bi spodbujalo mecenstvo v kulturi in umetnosti, kot to že dolgo poznajo v civiliziranem svetu. Žal smo za subvencije in razpise MK prezeleni, na FS pa so letos tudi zategnili pasove.