Takeshi se rodi v revni tokijski družini kot četrti, najmlajši otrok. V šoli mu ne gre najbolje, zaradi neukročenega temperamenta ga izključijo iz tehnične šole. Kot mladenič se klati po razvpiti tokijski četrti Shinjuku in se naposled zaposli kot čistilec v kabaretu. Kmalu odkrije svoj talent za burleskno komedijo, ki ga v izjemno kratkem času lansira med najbolj priljubljene japonske komike. Nastopa kot polovica dua 'The Two Beats' - kasneje se s svojim partnerjem sicer razide, a večina sonarodnjakov Kitana še danes pozna pod vzdevkom 'Beat' Takeshi.
Leta 1982 se Kitano na presenečenje mnogih preizkusi v resni filmski vlogi - v Oshimovem filmu Srečen Božič, gospod Lawrence (Merry Christmas, Mr. Lawrence) upodobi sadističnega poveljnika japonskega taborišča med 2. Svetovno vojno. Začrtano pot nadaljuje skozi osemdeseta, odigra veliko televizijskih in nekaj filmskih vlog. Njegova druga umetniška kariera se prične l. 1989, ko sprejme vlogo gangsterja v filmu Nasilni policaj (Violent Cop), konča pa kot njegov avtor, saj režiser filma med snemanjem zboli. 'Beat' Takeshija od takrat ne zaustavi nič več: leta 1990 posname prvi avtorski film Vrelišče (Boiling Point), v katerem izoblikuje svoj lik fatalistične yakuze, nadaljuje sPrizorom na obali (A Scene at the Sea), kjer razkrije toplo in humanistično dimenzijo svojega filmskega univerzuma, dokončno pa se v svet avtorskega filma prebije s filmom Sonatina (Sonatine), ki ga prvič popelje na canneski filmski festival. Naslednje leto Kitano znova preseneti z ne najbolj posrečeno komedijo absurda Vsi to počnejo (Getting Any), preživi pa tudi hudo prometno nesrečo, po kateri njegovo življenje dolgo visi na nitki, z njenimi posledicami pa se spopada še danes.
Po dveletnem premoru se Kitano veličastno vrne z nostalgično in osebno dramo Vrnitev otrok (Kids Return) in naposled osvoji tudi svetovno filmsko sceno: Ognjemet (Hanna-Bi) mu prinese beneškega Zlatega Leva. Kitano odtlej dela v najvišji prestavi, poleg režije dveh celovečercev (Kikujiro, Brother) je v zadnjih letih verjetno eden najbolj delovnih ljudi na planetu, saj nastopa v ducatih televizijskih oddaj, piše poezijo, prozo in sarkastične komentarje, v prostem času pa se posveča še slikanju in vrtnarjenju. Zatochi (2003) je njegov prvi poizkus v zgodovinskem filmu in hkrati nezgrešljivo kitanovska reinterpretacija legendarnega lika mečevalca iz japonskega filma šesdesetih let.
filmografija:
- 1989 Nasilni policaj (Sono otoko, kyobo ni tsuki/Violent Cop)
- 1990 Vrelišče (3-4x jugatsu/Boiling Point)
- 1992 Prizor na obali (Ano natsu, ichiban shizukana umi/A Scene at the Sea)
- 1993 Sonatina (Sonatine)
- 1994 Vsi to počnejo (Minna Yatteruka/Getting Any?)
- 1996 Vrnitev otrok (Kids Return)
- 1997 Ognjemet (Hana-bi/Fireworks)
- 1999 Kikujiro (Kikujiro no natsu)
- 2000 Brother
- 2003 Zatoichi
